<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183201"><dc:title>Vpliv uporabe obposteljne ultrasonografije karotidnih arterij na adherenco pri jemanju proti-maščobnih zdravil</dc:title><dc:creator>Kebrič,	Anej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>OPUS</dc:subject><dc:subject>POCUS</dc:subject><dc:subject>adherenca</dc:subject><dc:subject>OPUS karotidnih arterij</dc:subject><dc:subject>statini</dc:subject><dc:subject>prevalenca</dc:subject><dc:subject>občutljivost in specifičnost</dc:subject><dc:description>UVOD: Eden najpomembnejših izzivov v primarni srčno-žilni preventivi predstavlja slaba adherenca pri jemanju proti-maščobnih zdravil, ki ne presega 50%. Obposteljna ultrasonografija (OPUS) karotidnih arterij je nova metoda izvajana s strani družinskih zdravnikov, ki bi lahko dosegla preboj pri izboljšanju adherence v primarni srčno-žilni preventivi. Prisotnost aterosklerotičnih plakov na karotidnih arterijah je pomembna najdba, ki vpliva na odločitev o pričetku zdravljenja, prav tako pa (ob predstavitvi na zaslonu naprave) predstavlja pomemben dokaz (tako za pacienta, kot zdravnika) o pomembnosti zdravljenja.
METODE: Izvedli smo randomizirano intervencijsko raziskavo v katero smo vključili 379 na videz zdravih preiskovancev z dejavniki srčno-žilnega tveganja iz desetih ambulant družinske medicine. Ugotavljali smo vpliv intervencije z OPUS karotidnih arterij na adherenco pri jemanju proti-maščobnih zdravil, katero smo merili s spremembo vrednosti LDL-holesterola v krvnem serumu v 9-mesečnem opazovanem obdobju. Dodatno smo ugotavljali prevalenco aterosklerotičnih plakov in računali specifičnost in občutljivost preiskave OPUS karotidnih arterij s ciljem prepoznave aterosklerotičnih plakov na karotidnih arterijah. Ugotavljali smo tudi kako prisotnost aterosklerotičnih plakov vpliva na intenzivnost terapije, ki jo zdravnik predpiše.
REZULTATI: Prevalenca aterosklerotičnih plakov v populaciji na videz zdravih posameznikov z dejavniki srčno-žilnega tveganja starih med 40 in 69 let je bila 68,9% [63,8-73,6]. Ugotovili smo visoko občutljivost (96,6% [91,7-98,8]) in specifičnost (90,0% [79,5-96,2]) preiskave OPUS karotidnih arterij. Pri ugotavljanju adherence statistično pomembne razlike med kontrolno in intervencijsko skupino nismo dokazali (p=0,2), prav tako ne med skupino s plaki in brez njih (p=0,4). Prisotnost plakov je statistično pomembno (p&lt;0,001) vplivala na intenzivnost terapije predpisane s strani družinskih zdravnikov.
ZAKLJUČKI: OPUS karotidnih arterij je visoko specifična in občutljiva metoda za prepoznavanje karotidne ateroskleroze. Pri 7 od 10 preiskovancev smo ugotovili aterosklerotične plake na karotidnih arterijah. Metoda OPUS karotidnih arterij s predstavitvijo plakov na zaslonu naprave adherence pri jemanju proti-maščobnih zdravil ne izboljša, pomembno pa vpliva na intenzivnost terapije, ki jo zdravnik predpiše.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-08 08:56:10</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>183201</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Slovenija</dc:coverage><dc:coverage>Junij 2023-januar 2025</dc:coverage></rdf:Description></rdf:RDF>
