<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183168"><dc:title>Oblikovanje vloge Tita v Mozartovi operi La clemenza di Tito</dc:title><dc:creator>Trbara,	Fabijan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Robavs,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rappl,	Rok	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Wolfgang Amadeus Mozart</dc:subject><dc:subject>La clemenza di Tito</dc:subject><dc:subject>opera seria</dc:subject><dc:subject>vokalna tehnika</dc:subject><dc:subject>Slavoj Žižek.</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava proces oblikovanja vloge Tita v Mozartovi zadnji operi La clemenza di Tito (K. 621). Izhodiščni problem raziskave je razkorak med zgodovinsko konvencijo opere serie, ki Tita slika kot idealiziranega, statičnega in razsvetljenega absolutista, ter njegovo dejansko notranjo psihološko in politično stisko. Naloga z muzikološkega, dramaturškega in filozofskega vidika dokazuje, da Titova nenehna prizanesljivost ni izraz njegove suverene moči, temveč – opirajoč se na teze Slavoja Žižka – prikriva njegovo notranjo nemoč in politično izoliranost. Ta razdvojenost med bremenom vladanja in človeško ranljivostjo se neposredno odraža v Mozartovi kompleksni glasbeni teksturi, predvsem v recitativih accompagnato, ki od pevca zahtevajo specifičen interpretativni pristop in iskanje ravnotežja med navidezno klasicistično umirjenostjo ter ujetostjo v notranje protislovje.
V empiričnem delu naloga povezuje teoretična dognanja z osebno izvajalsko izkušnjo avtorja ob študiju vloge v sodobni Roccovi režijski postavitvi. Režijski koncept realizma in nepretrgane akcije je od interpreta terjal iskanje specifičnega kompromisa med intenzivnim odrskim gibanjem in dosledno slogovno čistostjo. Analiza vokalno-tehničnih izzivov izpostavlja predvsem obvladovanje tenorskega prehodnega registra (passaggio), nepopustljivo ekonomijo diha (appoggio) ter psihološko utemeljitev koloraturnih nizov v ariji Se all'impero, amici Dei. Kolorature v tem kontekstu ne smejo delovati zgolj kot virtuozni okrasek, temveč kot fizični odraz Titovega mentalnega napora pri iskanju božanske opore.
Raziskava ugotavlja, da interpretacija Tita presega golo vokalno reprodukcijo in zahteva globoko psihološko ponotranjenje. Pevec mora na odru hkrati vzdrževati masko cesarske avtoritete in razkrivati ranljivost človeka. Delo na tej vlogi se je izkazalo za izjemen tehnični in osebnostni izziv, magistrska naloga pa s tem dokazuje, da je mogoče Mozartovega Tita v današnjem času oživiti v polni tragični dimenziji.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-06 07:20:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183168</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>