<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183145"><dc:title>Stališča učiteljev do inkluzije oddelkov prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom v redne osnovne šole</dc:title><dc:creator>Vogrinc,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>inkluzivna vzgoja in izobraževanje</dc:subject><dc:subject>vzgoja in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>učenci s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>inkluzija</dc:subject><dc:subject>stališča učiteljev</dc:subject><dc:subject>prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom</dc:subject><dc:subject>redna osnovna šola</dc:subject><dc:description>Inkluzija temelji na prepričanju, da ima vsak otrok pravico do izobraževanja v okolju, ki najbolj spodbuja njegov razvoj, učenje in socialno vključenost. Vključevanje učencev s posebnimi potrebami (v nadaljevanju: PP) v redne osnovne šole (v nadaljevanju: OŠ) je proces, ki zahteva podporo in prilagoditve učencu ter pripravljenost učiteljev za sodelovanje, saj so prav stališča učiteljev pokazatelj uspešnosti vključevanja učencev s PP v šolsko okolje. V Sloveniji se v zadnjih letih vse pogosteje odpirajo oddelki prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom (v nadaljevanju: PP NIS) tudi na rednih OŠ, zato se pojavlja potreba po raziskovanju stališč učiteljev do tega.
V magistrskem delu sem ugotavljal stališča učiteljev do inkluzije oddelkov PP NIS v redne OŠ pri 161 učiteljih v Sloveniji. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v stališčih med tremi skupinami učiteljev: učitelji, ki poučujejo v redni OŠ brez oddelkov PP NIS; učitelji v redni OŠ z oddelki PP NIS, vendar sami v njih ne poučujejo; ter učitelji, ki poučujejo oddelke PP NIS na osnovni šoli s prilagojenim programom (v nadaljevanju: OŠPP). Za namen raziskave sem oblikoval anketni vprašalnik, ki je meril stališča učiteljev do vključevanja oddelkov PP NIS v redne OŠ s petstopenjsko lestvico, podatke pa sem analiziral s programom IBM SPSS Statistics, pri čemer sem uporabil metode opisne statistike in neparametrične statistične teste.
Ugotovitve raziskave so skladne z drugimi tujimi in domačimi raziskavami, ki poudarjajo, da so stališča učiteljev do inkluzije pomembno povezana z njihovo strokovno podporo, usposobljenostjo in izkušnjami pri delu z učenci s PP. Rezultati raziskave so pokazali, da se učitelji, ki poučujejo oddelke PP NIS na OŠPP, statistično razlikujejo od učiteljev, ki poučujejo na redni OŠ brez oddelkov PP NIS, in učiteljev, ki poučujejo na redni OŠ z oddelki PP NIS, vendar sami v njih ne poučujejo, pri strokovni usposobljenosti za delo z učenci PP NIS ter profesionalni angažiranosti pri inkluziji, kjer dosegajo višje vrednosti. Pri faktorjih proinkluzivne naravnanosti, socialne klime ter zaznanih sistemskih in organizacijskih pogojih dela med skupinami ni bilo statistično značilnih razlik. Analiza vpliva delovne dobe učiteljev je pokazala, da pri večini faktorjev ni statistično značilnih razlik. Razlika se je pojavila le pri zaznavi sistemskih in organizacijskih pogojev dela učiteljev, ki poučujejo oddelke PP NIS na OŠPP.
Ugotovitve raziskave tako poudarjajo pomen strokovne usposobljenosti, izkušenj ter sistemske podpore pri oblikovanju stališč učiteljev do vključevanja oddelkov PP NIS v redne OŠ. Rezultati raziskave lahko prispevajo k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na stališča učiteljev, ter k oblikovanju učinkovitih strategij za razvoj bolj vključujočega šolskega okolja.</dc:description><dc:publisher>J. Vogrinc</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-05 08:32:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183145</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
