<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183143"><dc:title>Učenci s sladkorno boleznijo tipa 1 pri predmetu šport</dc:title><dc:creator>Klemenčič,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Filipčič,	Tjaša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrušič,	Tanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sladkorna bolezen</dc:subject><dc:subject>športna vzgoja</dc:subject><dc:subject>diabetes</dc:subject><dc:subject>dolgotrajna bolezen</dc:subject><dc:subject>šport</dc:subject><dc:subject>gibanje</dc:subject><dc:subject>starši</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>učitelji</dc:subject><dc:description>Gibalno-športne dejavnosti imajo pomembno vlogo pri razvoju otrok in mladostnikov ter še posebej pomembno vplivajo na potek sladkorne bolezni tipa 1. Kljub številnim pozitivnim učinkom gibanja na uravnavanje bolezni se učenci s sladkorno boleznijo tipa 1 pri vključevanju v pouk športa srečujejo z različnimi izzivi. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako poteka vključevanje učencev s sladkorno boleznijo tipa 1 v pouk športa ter s kakšnimi ovirami, izzivi in oblikami podpore se pri tem srečujejo učenci, učitelji športa in starši.
Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu. Podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji s tremi učenci s sladkorno boleznijo tipa 1, njihovimi starši in učitelji športa. Analiza podatkov je bila izvedena s postopki kvalitativne vsebinske analize.
Rezultati kažejo, da se učenci s sladkorno boleznijo tipa 1 večinoma redno in aktivno vključujejo v pouk športa ter tudi v obšolske gibalno-športne dejavnosti. Kljub temu se pri vključevanju pojavljajo številne ovire, kot so zapleti, povezani z uravnavanjem ravni glukoze, strah pred zapleti, izzivi s prehrano, občutek drugačnosti in organizacijske težave. Pomembno vlogo ima spremljevalec, ki pogosto prevzame velik del odgovornosti za pomoč pri uravnavanju ravni glukoze. Učitelji športa izvajajo osnovne prilagoditve, vendar te večinoma niso sistematično načrtovane, saj temeljijo na sprotnem prilagajanju zdravstvenemu stanju učenca. Pri ocenjevanju znanja posebnih prilagoditev praviloma ne izvajajo. Raziskava izpostavlja pomen sodelovanja med starši, učitelji in drugimi strokovnimi delavci, vendar ugotavljamo, da je to sodelovanje pogosto omejeno na posameznike in ni timsko organizirano. Pomemben vir podpore predstavljajo tudi tehnologija (senzorji, aplikacije) in dodatna izobraževanja.
Magistrsko delo prispeva k boljšemu razumevanju vključevanja učencev s sladkorno boleznijo tipa 1 v pouk športa. Rezultati lahko služijo kot izhodišče za nadaljnje raziskave in izboljšanje prakse na področju vključevanja učencev s sladkorno boleznijo tipa 1 v gibalno-športne dejavnosti.</dc:description><dc:publisher>B. Klemenčič</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-05 08:31:54</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183143</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>