Osrednje tematike in usmeritve na področju učenja in poučevanja matematikeZupančič, Monika (Avtor) Hodnik, Tatjana (Mentor) osnovnošolsko učenje in poučevanjematematikaosrednje tematikeusmeritve za učenje in poučevanjevrednostne polarizacijeideološki diskurzdidaktika matematikePričujoča doktorska disertacija je umeščena na področje didaktike matematike, ki se kot znanstveno in akademsko področje ukvarja z različnimi vidiki učenja in poučevanja matematike. V disertaciji smo se osredotočili na proučevanje didaktike matematike kot področja in jo analizirali z vidika vsebine strokovno-znanstvenih prispevkov ter pedagoškega diskurza. V teoretičnih izhodiščih smo opredelili področje didaktike matematike, orisali njegov zgodovinski razvoj ter podali teoretično analizo vpliva teoretskih paradigm, ki so se skozi zgodovino uveljavljale na področju pedagogike na razumevanje učenja in poučevanja v posameznih obdobjih. Na podlagi konceptualizacij tujih in slovenskih strokovnjakov smo poglobljeno analizirali in problematizirali umeščenost vrednostnih polarizacij v pedagoški diskurz ter obravnavali razumevanja o učenju in poučevanju, ki jih prinašajo. Na osnovi teoretičnih izhodišč smo zasnovali tridelno izvirno empirično raziskavo, s katero smo podali vpogled v vsebino obravnav strokovno-znanstvenih prispevkov na področju didaktike matematike ter analizirali usmeritve za učenje in poučevanje, umeščene v kontekst vrednostnih polarizacij. V prvem delu empirične raziskave smo s sistematičnim pristopom v dveh vodilnih bibliografskih bazah podatkov, Scopus in Web of Science, poiskali obstoječe empirične študije, ki so z vidika vsebine analizirale večje število prispevkov s področja učenja in poučevanja matematike. S kvalitativnim raziskovalnim pristopom smo proučili 12 takšnih empiričnih študij, ki so skupaj analizirale več kot 15.200 različnih prispevkov iz obdobja 1968–2021. Na osnovi kvalitativne vsebinske analize smo oblikovali empirično utemeljeno sintezo osrednjih tematik za področje didaktike matematike. Sinteza vsebuje 21 osrednjih tematik iz štirih večjih vsebinskih področij: spoznavna dimenzija, poučevanje, razlike med učenci in sistem edukacije. V prvem delu empirične raziskave smo za mednarodni prostor podali tudi sintezo ugotovitev o obravnavi posameznih osrednjih tematik v preteklih petih desetletjih, s čimer smo pokazali zgodovinske spremembe in trende empiričnega raziskovanja na področju didaktike matematike. V drugem delu empirične raziskave smo s kvantitativno vsebinsko analizo proučili 533 prispevkov o učenju in poučevanju matematike v Sloveniji iz obdobja 1972–2024. V vzorec zajete prispevke smo analizirali z vidika osrednjih tematik, pri čemer smo izhajali iz sinteze osrednjih tematik, pridobljene v prvem delu empirične raziskave, obenem pa smo prispevke analizirali še z vidika obravnavane matematične vsebine, izobraževalne ravni in skupine odraslih. V rezultatih smo za šest časovnih obdobij (do leta 2000, 2000–2004, 2005–2009, 2010–2014, 2015–2019, 2020–2024) podali deleže prispevkov, ki se nanašajo na vsako izmed 27 osrednjih tematik, 10 matematičnih vsebin, šest izobraževalnih ravni in 10 skupin odraslih. S tem delom raziskave smo pridobili prvi empirični vpogled v vsebino slovenskih prispevkov s področja didaktike matematike v zadnjih petih desetletjih ter identificirali zgodovinske trende ter izstopajoče (npr. učna sredstva in pripomočki, znanje) in redko obravnavane (npr. izobraževanje učiteljev in pedagoško raziskovanje) vsebine. V zadnjem delu empirične raziskave smo s kvalitativno vsebinsko analizo in analizo diskurza proučili ter problematizirali usmeritve za učenje in poučevanje matematike v slovenskih prispevkih, ki so umeščene v kontekst vrednostnih polarizacij. Z rezultati smo identificirali tri glavne skupine vrednostnih polarizacij: 1) razumevanje učenja, 2) usmeritev od poučevanja k učenju, 3) različni načini poučevanja. S tem smo podali prvo empirično utemeljeno razdelitev vrednostnih polarizacij na področju didaktike matematike v Sloveniji, pokazali, da usmeritve za učenje in poučevanje, umeščene v kontekst vrednostnih polarizacij, prehajajo iz znanstvenega v ideološki diskurz in nakazali izhodišča za njihovo preseganje. V doktorski disertaciji smo predstavili številne empirično podprte ugotovitve, med drugim, da se je področje didaktike matematike v Sloveniji v preteklih desetletjih izredno razvilo, predvsem z vidika števila objav in raznolikosti obravnavanih tematik. S tridelno raziskavo smo dodatno pokazali, da je didaktika matematike živo humanistično-družboslovno področje, na katerega ne vplivajo le strokovno-znanstveni premisleki znotraj področja, temveč tudi družbenopolitične razmere. Med raziskovanjem smo prišli do pomembnih metodoloških ugotovitev, in sicer, da je za celostno proučevanje osrednjih tematik na področju didaktike matematike treba upoštevati tako kontekst prispevkov (nacionalni ali mednarodni) kot tudi razlike med posameznimi vrstami dokumentov (članki, zaključna dela, konferenčni prispevki). Pridobljeni rezultati v vseh treh delih empirične raziskave omogočajo oblikovanje znanstveno utemeljenih predlogov za nadaljnji razvoj didaktike matematike in njenega proučevanja.M. Zupančič20262026-06-04 08:30:23Doktorsko delo/naloga183088sl