<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183085"><dc:title>Vpliv plesne vadbe na demenco pri starejših odraslih - pregled literature</dc:title><dc:creator>Burnik,	Leja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hiti,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vauhnik,	Renata	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Palma,	Polona	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>demenca</dc:subject><dc:subject>ples</dc:subject><dc:subject>plesna vadba</dc:subject><dc:subject>starejši odrasli</dc:subject><dc:subject>kognitivne funkcije</dc:subject><dc:description>Uvod: Demenca predstavlja enega največjih zdravstvenih izzivov sodobne družbe, saj z napredovanjem bolezni pride do postopnega upada kognitivnih sposobnosti, sprememb v vedenju in zmanjšanja samostojnosti. S staranjem prebivalstva se pričakuje porast demence, zato je iskanje učinkovitih zdravljenj vse pomembnejše. Namen: Namen pregleda literature je bil ugotoviti vpliv plesne vadbe na osebe z demenco v starejši odrasli dobi ter preveriti, ali jo je mogoče uporabiti kot obliko preventive za blaženje simptomov bolezni. Metode dela: Izveden je bil pregled literature v podatkovni zbirki PubMed, pri čemer so bile uporabljene ključne besede v angleškem jeziku »dance AND dementia«, »dance AND cognition«, »Waltz AND dementia« in »Tango AND dementia«. V analizo so bile vključene raziskave, objavljene v zadnjih desetih letih, ki so bile randomizirane nadzorovane ali klinične raziskave. Rezultati: Na osnovi vključitvenih kriterijev je bilo analiziranih šest raziskav, ki so proučevale vpliv različnih oblik plesne vadbe na posameznike z demenco. Ugotovitve kažejo, da plesna vadba prispeva k izboljšanju gibalnih sposobnosti (ravnotežje, hoja), kognitivnih funkcij ter psihološkega počutja (Borges et al., 2018; Ghadiri et al., 2020; Ho et al., 2020; Zhu et al., 2018). Razprava in zaključek: Plesna vadba pozitivno vpliva na psihološko počutje, kognitivno delovanje in gibalne sposobnosti. Plesna terapija zmanjšuje simptome depresije, osamljenosti in stresa ter prispeva k večji funkcionalni samostojnosti in kakovosti življenja. Plesna vadba se kaže kot varen, cenovno dostopen in učinkovit nefarmakološki pristop, ki dopolnjuje tradicionalne oblike zdravljenja demence. V prihodnje bi bilo smiselno vključiti večje in daljše raziskave, ki bi preverile dolgoročne učinke plesne vadbe.</dc:description><dc:publisher>[L. Burnik]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-04 07:45:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183085</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
