<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183083"><dc:title>Ovrednotenje molekularnih pristopov za odkrivanje potencialno strupenih cianobakterij iz različnih okolij</dc:title><dc:creator>Jablonska,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eleršek,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>cianobakterije</dc:subject><dc:subject>cianotoksini</dc:subject><dc:subject>mikrocistin</dc:subject><dc:subject>anatoksin</dc:subject><dc:subject>qPCR</dc:subject><dc:subject>monitoring</dc:subject><dc:subject>ocena tveganja</dc:subject><dc:subject>celinske vode</dc:subject><dc:description>Vse pogostejše množične razrasti potencialno strupenih planktonskih cianobakterij v vodnih telesih in zabeležene zastrupitve živali z bentoškimi cianobakterijami kažejo na zdravstveno tveganje zaradi cianotoksinov, ki še ni ustrezno nadzorovano. Raziskali smo primernost molekularnih pristopov za zaznavanje potencialno strupenih cianobakterij v okolju ter možnosti za njihovo umestitev v programe monitoringa. Ovrednotili smo obstoječe teste PCR in qPCR za zaznavanje potencialnih proizvajalcev mikrocistinov, anatoksinov, cilindrospermopsinov in saksitoksinov ter oblikovali dva nova testa qPCR za zaznavanje potencialnih proizvajalcev anatoksinov. Molekularne teste smo uporabili na vzorcih planktona in bentosa iz jezer in rek ter na raznolikih vzorcih iz manj raziskanih habitatov. Potencialno strupene cianobakterije so v alpski regiji široko razširjene; v planktonu so prevladovali proizvajalci mikrocistinov, v bentosu pa proizvajalci anatoksinov. Cianobakterije smo zaznali tudi v nekaterih habitatih z ekstremnimi življenjskimi razmerami, prisotnosti potencialno strupenih vrst pa nismo potrdili. Rezultati kažejo, da metoda qPCR omogoča kvantitativno oceno tveganja za prisotnost cianotoksinov, vendar so testi trenutno zanesljivi predvsem za proizvajalce mikrocistinov. Ključni oviri pri razvoju molekularnega testa za zaznavanje potencialnih proizvajalcev anatoksinov sta pomanjkanje referenčnih nukleotidnih zaporedij in nezadostno poznavanje bentoških cianobakterij. Kljub temu lahko molekularne metode pomembno dopolnijo obstoječe pristope za raziskovanje cianobakterij in presojo tveganja. Oblikovali smo večstopenjski protokol za spremljanje tveganja povezanega s cianotoksini v rekreacijskih vodah, ki vključuje tudi molekularne metode za zgodnje zaznavanje genetskega potenciala za proizvodnjo cianotoksinov.</dc:description><dc:publisher>[M. Jablonska]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-04 07:16:13</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183083</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>