<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183053"><dc:title>Vpliv aerobne vadbe med zdravljenjem raka dojke na kakovost življenja in utrujenost bolnic - pregled literature</dc:title><dc:creator>Vindiš,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Palma,	Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebš,	Sonja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>rak dojke</dc:subject><dc:subject>aerobna vadba</dc:subject><dc:subject>z rakom povezana utrujenost</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>onkološko zdravljenje</dc:subject><dc:description>Uvod: Rak dojke je najpogostejši rak pri ženskah, zdravljenje pa je pogosto povezano z 
izrazito utrujenostjo ter zmanjšano kakovostjo življenja. Telesna vadba se uveljavlja kot ena 
izmed pomembnih nefarmakoloških intervencij za obvladovanje teh težav, vendar učinki 
aerobne vadbe med zdravljenjem še niso povsem enotni. Namen: Namen diplomskega dela 
je bil pregledati obstoječe raziskave o vplivu aerobne vadbe med zdravljenjem raka dojke na 
z rakom povezano utrujenost in kakovost življenja ter opredeliti značilnosti učinkovitih 
vadbenih pristopov. Metode dela: Izveden je bil pregled literature v podatkovni zbirki 
PubMed. Vključene so bile randomizirane nadzorovane raziskave, objavljene v zadnjih 
desetih letih, ki so proučevale učinke aerobne vadbe na utrujenost in/ali kakovost življenja 
pri bolnicah z rakom dojke med aktivnim zdravljenjem. Metodološka kakovost raziskav je 
bila ocenjena z lestvico PEDro. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih sedem 
raziskav. Programi aerobne vadbe so trajali od osem  tednov do 64 tednov , najpogosteje 12 - 
20 tednov. Vadba se je najpogosteje izvajala na tekalni stezi, sobnem kolesu ali v obliki hoje. 
Intervencije, pri katerih so ugotovili ugoden vpliv na utrujenost ali kakovost življenja, so 
najpogosteje vključevale vadbo 2- do 3-krat tedensko v trajanju 20–60 min pri zmerni do 
visoki intenzivnosti (50–95 % maksimalnega srčnega utripa), pogosto v obliki intervalne 
vadbe ali z načrtovanim postopnim stopnjevanjem obremenitve. Statistično značilen 
pozitiven vpliv aerobne vadbe na z rakom povezano utrujenost je bil ugotovljen v treh  od 
petih  raziskav, kjer je vadba zmanjšala utrujenost ali preprečila njeno poslabšanje med 
zdravljenjem, medtem ko v dveh  raziskavah statistično značilnih razlik niso ugotovili. Pri 
kakovosti življenja so bili rezultati manj enotni. Statistično značilno izboljšanje globalne 
kakovosti življenja je bilo ugotovljeno v dveh  raziskavah, medtem ko so v več raziskavah 
poročali o izboljšanju posameznih domen kakovosti življenja, predvsem telesnega, 
čustvenega in funkcionalnega delovanja. Razprava in zaključek: Aerobna vadba 
predstavlja varen in koristen del podporne onkološke obravnave ter lahko prispeva k 
ohranjanju funkcionalnosti in počutja bolnic med zdravljenjem raka dojke. Kot klinično 
smiselna se kaže redna aerobna vadba zmerne ali visoke intenzivnosti s postopnim 
stopnjevanjem obremenitve, ki se izvaja večkrat tedensko in je individualno prilagojena 
zmogljivosti posameznice ter poteku zdravljenja.</dc:description><dc:publisher>[A. Vindiš]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-03 07:45:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183053</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
