Pot v šolo pri angolskih in slovenskih četrtošolcihJakelj, Neža (Avtor) Hergan, Irena (Mentor) orientacijaosnovnošolsko učenje in poučevanjepot v šoločetrtošolciAngolaSlovenijaprostorska orientacijamiselni zemljevidirisba potiV magistrskem delu smo analizirali in primerjali risbe poti v šolo med angolskimi in slovenskimi četrtošolci; učenci dveh zelo različnih držav. Angola in Slovenija se razlikujeta v naravnih, družbenih in življenjskih pogojih, kar pomembno oblikuje vsakdanje življenje otrok. Kljub tem razlikam je pot v šolo univerzalna in osebna izkušnja, ki povezuje učence ne glede na državo ali kontinent – prihod v šolo predstavlja skupen, vsakodnevni dogodek vseh otrok. Namen magistrskega dela je bil preučiti, kako angolski in slovenski četrtošolci preko risbe predstavijo svojo pot v šolo. V empiričnem delu med seboj primerjamo narisane elemente poti, razlike in podobnosti pri risanju grajenih in negrajenih elementov, upodabljanju samega sebe, načinu prihoda v šolo ter oceni časa in zanimivosti poti. Opazovali smo razlike in podobnosti risb poti v šolo, ki so jih izdelali učenci četrtega razreda iz Angole in Slovenije, iz mestnega in vaškega okolja. Prvi del raziskave smo izvedli v dveh angolskih osnovnih šolah, kjer je sodelovalo 85 učencev, drugi del pa na štirih slovenskih osnovnih šolah, kjer je prav tako sodelovalo 85 učencev. Skupaj je bilo v raziskavo vključenih 170 četrtošolcev. Učenci so svojo pot v šolo narisali na šestdelni trak in na hrbtni strani odgovorili na tri vprašanja, povezana z načinom prihoda v šolo, trajanjem in zanimivostjo poti. Risbe smo pregledali in elemente razvrstili v kategorije. Skupno so učenci narisali 4164 elementov, kjer je bilo med angolskimi in slovenskimi četrtošolci število narisanih elementov skoraj enako. Angolski učenci so narisali 2078 elementov, slovenski četrtošolci 2086 elementov. Tako se razlike niso pokazale v količini narisanih elementov, ampak predvsem v njihovi vsebini. Angolski četrtošolci so pogosteje upodabljali negrajene elemente, kot so rastline in živali, slovenski četrtošolci pa so pogosteje upodabljani grajene elemente, kot so prevozna sredstva in cestni elementi. Pri obeh skupinah so bili pogosto narisani dom, šola, hiše in poti. Ugotovili smo, da se okolje odraža v prikazovanju poti v šolo pri angolskih in slovenskih četrtošolcih. Angolski četrtošolci so v šolo najpogosteje prihajali peš, njihova pot je bila v povprečju daljša in bolj povezana z negrajenimi elementi, učenci so pot ocenili kot zelo zanimivo. Slovenski četrtošolci so pogosteje v šolo prihajali z avtom ali drugimi prevoznimi sredstvi, njihova pot je bila krajša in povezana z grajenimi elementi, učenci so pot ocenili med srednje zanimivo in zanimivo. Raziskava je pokazala, da risba poti v šolo ni le prikaz fizične poti, ampak tudi odraz otrokove izkušnje prostora, zaznavanje in selektivne pozornosti. Pot v šolo se je tako pokazala kot skupna izkušnja učencev iz obeh držav, vendar je njena vsebina močno povezana z okoljem, v katerem učenci živijo.N. Jakelj20262026-05-31 08:30:10Magistrsko delo/naloga182992sl