Nadzor srčne funkcije po izvenbolnišničnem srčnem zastojuNanut, Maša (Avtor) Gogova, Tina (Mentor) Beguš, Goranka (Komentor) Thaler, Darja (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaehokardiografijaelektrokardiografijaenota intenzivne terapijehemodinamski monitoringmedicinske sestreUvod: Izvenbolnišnični srčni zastoj predstavlja enega vodilnih vzrokov smrti in ostaja pomemben javnozdravstveni problem. Kljub napredku na področju oživljanja in intenzivne terapije je še vedno povezan z visoko umrljivostjo in slabimi izidi zdravljenja. Po uspešni vrnitvi spontane cirkulacije je za nadaljnjo obravnavo ključnega pomena zgodnje in natančno spremljanje srčne funkcije, saj pravočasno prepoznavanje hemodinamske nestabilnosti in miokardne disfunkcije pomembno vpliva na potek zdravljenja. Medicinske sestre imajo pri tem ključno vlogo, saj v enotah intenzivne terapije neprekinjeno spremljajo pacientovo stanje in pravočasno prepoznajo odstopanja v njihovem stanju. Namen: Namen diplomskega dela je bil s pomočjo pregleda literature ugotoviti, katere kardiološkoprognostične metode se uporabljajo in kako medicinske sestre spremljajo srčno funkcijo po izvenbolnišničnem srčnem zastoju. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom literature, pridobljene iz podatkovnih baz PubMed, ScienceDirect in CINAHL. Pri oblikovanju iskalnih nizov smo uporabili Boolova operatorja AND in OR. Uporabili smo ključne besede v angleškem jeziku: »out-of-hospital cardiac arrest« OR »cardiac arrest« OR OHCA AND »hemodynamic monitoring« OR »cardiac function« OR »echocardiography« OR »electrocardiography (ECG)« AND »nurses« OR »nursing« AND »intensive care unit« OR »critical care«. Rezultati: Najpomembnejše metode spremljanja srčne funkcije so ehokardiografija, EKG in hemodinamski monitoring. Ehokardiografija predstavlja pomembno diagnostično in prognostično orodje, vendar njena napovedna vrednost ni enoznačna. Zgodnja sistolična disfunkcija levega prekata in iztisni delež levega prekata nista zanesljiva samostojna napovednika izida, medtem ko je diastolična disfunkcija povezana z večjo umrljivostjo. Pomembno vlogo ima tudi hemodinamski monitoring, ki omogoča oceno perfuzije in odziva na zdravljenje. Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri spremljanju EKG, hemodinamskih parametrov in kliničnega stanja pacienta, vendar raziskave opozarjajo na pomanjkljivosti v znanju interpretacije EKG, kar kaže na potrebo po dodatnem izobraževanju. Razprava in zaključek: Spremljanje srčne funkcije po izvenbolnišničnem srčnem zastoju je kompleksen proces, ki zahteva uporabo različnih diagnostičnih metod. Medicinske sestre predstavljajo pomemben člen, saj s stalnim spremljanjem pacienta, zgodnjim prepoznavanjem sprememb in pravočasnim ukrepanjem pomembno prispevajo h kakovostni in varni obravnavi. Za izboljšanje klinične prakse je pomembno nadaljnje raziskovanje tega področja, predvsem z večjim poudarkom na vlogi medicinskih sester, saj bi to pripomoglo k boljšemu razumevanju njihovega dela in vloge.[M. Nanut]20262026-05-30 07:46:34Diplomsko delo/naloga182977sl