Kakovost obravnave mater mrtvorojenih otrok v SlovenijiVinci, Sophie (Avtor) Skubic, Metka (Mentor) Šerjak, Lucija (Komentor) Levec, Tina (Recenzent) diplomska delababištvokakovostžalovanjeustvarjanje spominovmrtvorojenostspoštljiva obravnavaUvod: Mrtvorojenost predstavlja za ženske eno najhujših izgub, kar jih lahko v življenju doživijo in nosi s seboj širok spekter kognitivnih, duševnih, duhovnih in fizičnih pretresov. Namen: Namen diplomskega dela je preučiti zdravstveno obravnavo žensk z izkušnjo perinatalne izgube ter ugotoviti, kaj jim je pomagalo pri procesu žalovanja. Metode dela: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V prvem delu je bil opravljen pregled znanstvene in strokovne literature po metodi PRISMA. Literatura je bila raziskana s pomočjo podatkovnih baz PubMed in DiKul. V drugem, empiričnem delu, je bila uporabljena kombinacija kvantitativne in kvalitativne metode raziskovanja z uporabo validiranega vprašalnika, prevedenega v slovenski jezik. Rezultati: Več kot 25 % žensk je poročalo o nespoštljivi obravnavi v času nosečnosti pred porodom mrtvega otroka, pri čemer so se ti deleži v naslednji nosečnosti ponovno zmanjšali. Kakovost nadaljnje obravnave je 50 % žensk ocenilo kot dobro ali zelo dobro, medtem ko jo je nekaj več kot 25 % ocenilo kot slabo ali zelo slabo. Približno 25 % udeleženk je ocenilo postopke ugotavljanja vzroka smrti kot nezadostne, prav tako je bil delež nezadovoljstva pri obdukciji okoli 25 %. 56 % žensk je navedlo, da zaradi mrtvorojenosti niso imele dodatnih finančnih stroškov. Dodatno obravnavo je prejelo približno 70 % žensk, medtem ko je 30 % ni prejelo, kar kaže, da je večina bila deležna vsaj ene oblike podpore. Analiza odprtih vprašanj je pokazala, da so bila doživljanja zdravstvene obravnave močno povezana z načinom komunikacije, odnosom zdravstvenega osebja ter možnostjo aktivnega vključevanja v odločanje. Razprava in zaključek: Raziskava je poudarila, da obstaja veliko možnosti za izboljšave, predvsem na področju empatične in sočutne komunikacije, uporabe primerne terminologije ter vključevanja staršev v proces odločanja glede diagnostičnih in drugih postopkov. Pomembno vlogo ima tudi omogočanje ustvarjanja spominov na otroka in zagotavljanje ustrezne podpore po odpustu iz porodnišnice. Pri tem bi lahko pomembno vlogo imele babice, katerih kompetence bi bilo smiselno nadgraditi s ciljno usmerjenimi izobraževanji s področja perinatalne izgube.[S. Vinci]20262026-05-29 07:46:01Diplomsko delo/naloga182947sl