<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=182699"><dc:title>Izračun debeline razogljičenih plasti robov vzorcev podevtektoidnih ogljikovih jekel izotermno žarjenih v zračni atmosferi med AC1 in AC3</dc:title><dc:creator>Kosirnik,	Tinkara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zorc,	Matija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Nagode,	Aleš	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:creator>Knap,	Matjaž	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:subject>Razogljičenje</dc:subject><dc:subject>podevtektoidno jeklo</dc:subject><dc:subject>žarjenje</dc:subject><dc:subject>oksidacija.</dc:subject><dc:description>Razogljičenje predstavlja enega ključnih problemov pri toplotni obdelavi jekel, saj zmanjšanje vsebnosti ogljika v površinskih plasteh vodi v poslabšanje mehanskih lastnosti. 
Namen zaključnega dela je bilo prikazati način izračuna debeline razogljičene plasti na robu vzorca, ki jo moramo po toplotni obdelavi odstranit, da se znebimo neželenih lastnosti. Geometrijsko smo izpeljali enačbo za izračun globine razogljičenja na robu vzorca. S pomočjo enačb za določitev razogljičenja na ravni površini lahko potemtakem izračunamo debelino, ki jo je dejansko potrebno odstranit, da se znebimo celotne razogljičene plasti. Enačbe lahko olajšajo delo v industrijski praksi saj odstranijo potrebo po pripravi in metalografskem pregledu vzorcev.
V eksperimentalnem delu smo vzorce treh različnih jekel žarili pri izbranih temperaturah in časih. Vzorce smo po žarjenju metalografsko pripravili in pregledali razogljičenje na površini vzorcev s pomočjo digitalnega mikroskopa. Izmerili smo globino razogljičene plasti na ravnem delu in na robu vzorca, kjer je razogljičenje večje. Predpostavili smo tri modele različnih polmerov zaokrožitve razogljičene plasti. Primerjava med izračunanimi in izmerjenimi podatki je pokazala, kateri model najbolje opisuje realno obliko razogljičene plasti. Cilj zaključnega dela je bil dosežen, saj smo uspešno določili model in enačbo, s katero lahko izračunamo dejanski odvzem razogljičenja, ki zajema tudi robove.</dc:description><dc:publisher>T. Kosirnik</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-21 09:00:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182699</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
