<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=182691"><dc:title>Eksperimentalna in analitična študija nelinearnega viskoelastičnega-viskoplastičnega vedenja termoplastičnega poliuretana (TPU)</dc:title><dc:creator>Verk,	Mihael	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oseli,	Alen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Slemenik Perše,	Lidija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>termoplastični poliuertan (TPU)</dc:subject><dc:subject>nelinearno viskoelastično območje</dc:subject><dc:subject>Schapery-jeva konstitutivna enačba</dc:subject><dc:subject>viskoplastičnost</dc:subject><dc:subject>strižna napetost</dc:subject><dc:subject>reometer</dc:subject><dc:description>Viskoelastično vedenje termoplastičnega poliuretana (TPU) lahko v območju majhnih obremenitev (linearno območje) relativno dobro popišemo z linearnimi viskoelastičnimi modeli. Pri višjih obremenitvah, tj. v nelinearnem območju, pa ti modeli niso zmožni ustreznega popisa materiala. V tem primeru se pogosto uporablja Schapery-jev nelinearni konstitutivni zapis, ki sicer bistveno izboljša napoved odziva, vendar implicitno predpostavlja popolno povrnitev deformacij po razbremenitvi. Ta predpostavka za polimerne materiale, kot je TPU, ne drži. Material pod ciklično obremenitvijo izkazuje trajne deformacije, ki se akumulirajo in vodijo v prezgodnjo odpoved izdelka. Omenjeni konstitutivni zapis smo nadgradili z viskoplastičnim členom, ki omogoča popis tovrstnih trajnih deformacijskih mehanizmov. S predlagano eksperimentalno-analitično metodologijo, ki zajema meritve lezenja in retardacije pri različnih velikostih obremenitve ter številne optimizacijske algoritme, smo določili vse parametre nadgrajenega nelinearnega viskelastičnega-viskoplastičnega modela. Ugotovili smo, da predlagani faktor tečenja (v modelu), ki opredeljuje trajne viskoplastične deformacije, bistveno izboljša napoved realnega časovno-odvisnega vedenja polimerov (napaka &lt; 4 %) v, vendar pa ima pri daljših obremenitvenih časih model določene omejitve.</dc:description><dc:publisher>[M. Verk]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-21 08:30:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182691</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
