Preventivne intervencije zdravstvene nege pri skrbi za duševno zdravje žensk z rakom materničnega telesaJereb, Primož (Avtor) Lapanja, Aljoša (Mentor) Sekelj-Rangus, Vesna (Komentor) Mlinar, Suzana (Recenzent) diplomska delazdravstvena negarak materničnega telesaduševno zdravjeizvajalci zdravstvene negepsihološka podporaUvod: Rak endometrija je ena pogostejših malignih bolezni pri ženskah v Sloveniji in pomembno vpliva na njihovo telesno, psihološko in socialno življenje. Bolnice se spoprijemajo z različnimi čustvenimi odzivi, kot so depresija, anksioznost, strah, negotovost in izguba samopodobe. Pojavijo se že ob diagnozi in lahko trajajo tudi po zaključku zdravljenja. Na stopnjo psihične obremenitve vplivajo sociodemografski in tudi klinični dejavniki. Pri zgodnjem odkrivanju duševnih težav in tudi pri njihovih nadaljnjih intervencijah imajo ključno vlogo medicinske sestre. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati in opredeliti ključne dejavnike tveganja za razvoj duševnih motenj ter proučiti učinkovite intervencije zdravstvene nege za zgodnje prepoznavanje in zmanjševanje duševnih težav. Metoda dela: Za raziskavo smo pregledali literaturo, ki je zajemala članke, objavljene v strokovnih in znanstvenih revijah v zadnjih desetih letih, prostodostopne na spletu. Vključene so bile raziskave iz mednarodnih podatkovnih baz Medline (PubMed), CINAHL in Science Direct. V pregled smo zajeli 14 virov, ki so ustrezali glede na vključitvene in izključitvene kriterije. Rezultati: Pregled literature je pokazal, da ženske z rakom materničnega telesa pogosto doživljajo povišano stopnjo anksioznosti, depresije in drugih psihičnih stisk, ki so povezane tako z diagnozo kot s potekom zdravljenja. Ugotovljeno je bilo, da na duševno zdravje pomembno vplivajo sociodemografski dejavniki, stadij bolezni in prisotnost socialne podpore. Raziskave poudarjajo, da lahko pravočasno prepoznavanje duševnih težav in ustrezne intervencije zdravstvene nege bistveno izboljšajo kakovost življenja bolnic. Med najučinkovitejše ukrepe sodijo psihološka podpora, edukacija in celostna, individualno prilagojena obravnava. Razprava in zaključek: Raziskava je pokazala, da na razvoj duševnih motenj pri ženskah z rakom materničnega telesa pomembno vplivajo sociodemografski in klinični dejavniki, pri čemer imajo medicinske sestre osrednjo vlogo pri zgodnjem odkrivanju psihološke stiske ter z ustreznimi, celostnimi in individualno usmerjenimi intervencijami bistveno prispevajo k zmanjševanju posledic duševnih motenj in izboljšanju kakovosti življenja žensk.[P. Jereb]20262026-05-21 07:45:50Diplomsko delo/naloga182689sl