<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=182688"><dc:title>Možganska kap kot zaplet v nosečnosti in vloga medicinske sestre</dc:title><dc:creator>Poje,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čepin,	Urška	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovijač,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>možganska kap</dc:subject><dc:subject>nosečnost</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:description>Uvod: Možganska kap je resna nevrološka bolezen, ki kljub pogostejšemu pojavljanju v starejšem življenjskem obdobju prizadene tudi ženske v rodni dobi. Nosečnost predstavlja specifično fiziološko stanje, v katerem zaradi hormonskih, hemodinamskih in hemostatskih sprememb obstaja povečano tveganje za nastanek cerebrovaskularnih zapletov. Možganska kap v nosečnosti je sicer redka, vendar lahko povzroči hude posledice tako za nosečnico kot tudi za plod, zato zahteva pravočasno prepoznavanje in ustrezno interdisciplinarno obravnavo. Namen: Namen diplomskega dela je preučiti možgansko kap kot zaplet v nosečnosti, opredeliti najpogostejše dejavnike tveganja ter predstaviti vlogo medicinske sestre pri preventivi, zgodnjem prepoznavanju in obravnavi nosečnic z večjim tveganjem za možgansko kap. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom znanstvene in strokovne literature, izvedenim v skladu s smernicami PRISMA (Preferred Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses). Iskanje literature je potekalo v podatkovnih zbirkah CINAHL, MEDLINE (PubMed) in ScienceDirect. V analizo so bili vključeni znanstveni članki, objavljeni v obdobju od leta 2013 do 2026, ki so obravnavali možgansko kap v nosečnosti ali poporodnem obdobju ter vlogo zdravstvene nege. Rezultati: Rezultati pregleda literature so pokazali, da so najpogostejši dejavniki tveganja za možgansko kap v nosečnosti hipertenzivne motnje, zlasti preeklampsija in eklampsija, trombofilije ter poporodno obdobje. Možganska kap se najpogosteje pojavi v tretjem trimesečju nosečnosti ali v zgodnjem poporodnem obdobju. Pregled literature je potrdil, da ima medicinska sestra pomembno vlogo pri spremljanju zdravstvenega stanja nosečnice in otročnice, prepoznavanju opozorilnih znakov ter izvajanju preventivnih in izobraževalnih aktivnosti. Razprava in zaključek: Zgodnje prepoznavanje možganske kapi v nosečnosti in pravočasno ukrepanje sta ključnega pomena za izboljšanje izidov zdravljenja. Celostni in interdisciplinarni pristop, v katerem ima medicinska sestra pomembno vlogo, je ključen za zagotavljanje varne in kakovostne zdravstvene obravnave nosečnic.</dc:description><dc:publisher>[M. Poje]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-21 07:45:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182688</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
