Financiranje javne medijske službe in uredniška neodvisnost: primer Slovenske tiskovne agencijeDraškovič, Lara (Avtor) Kerševan, Tanja (Mentor) javna medijska službatiskovne agencijeSTAfinanciranjeuredniška neodvisnostJavni medijski servisi so edinstven primer urejanja javne službe, to nalogo pa so v večini držav, še posebej ob njihovem nastanku, prevzemale tudi tiskovne agencije. Te veljajo za ključne medijske institucije, ki zlasti z izvajanjem javne medijske službe predstavljajo strukturno podporo medijem in komunikacijsko podstat držav. Te so zato zmeraj imele interes za vključenost tako v njihovo upravljanje kot financiranje. Večina nacionalnih tiskovnih agencij vsaj v delu svojih prihodkov ostaja odvisna od državnega financiranja, s čimer pa se veča dovzetnost za zunanje (politične) pritiske. V magistrskem delu smo ugotavljali, kako obstoječi model upravljanja in financiranja javne medijske službe Slovenske tiskovne agencije (STA) vplivajo na uredniško neodvisnost agencije ter ali se glede na pomen STA in vlogo, ki jo opravlja, utrjuje potreba po neodvisnem in stabilnem financiranju ter zakonodajnih spremembah oz. varovalkah. Rezultati raziskave kažejo, da STA zlasti s podporno vlogo medijem ostaja ključna in nepogrešljiva informacijska hrbtenica slovenskega medijskega prostora, pri čemer se ob potrebi po krepitvi vseh medijev zaradi njene vloge izkazuje tudi potreba po krepitvi STA. To bi morale prinesti tudi zakonodajne spremembe, ki bi ne le ohranjale, pač pa krepile uredniško neodvisnost, hkrati pa vzpostavile stabilen in predvidljiv finančni model. Ugotovitve raziskave pri tem kažejo potrebo zlasti po finančnih avtomatizmih, večletnem vnaprej zagotovljenem financiranju in postopkih, ki ne omogočajo arbitrarnosti odločitev vsakokratne oblasti.L. Draškovič20262026-05-21 07:30:18Magistrsko delo/naloga182687sl