<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=182686"><dc:title>Politični posegi v slovenske javne medije v obdobju 2020–2022</dc:title><dc:creator>Perko,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnik,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ribać,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>javni medij</dc:subject><dc:subject>javni interes</dc:subject><dc:subject>politična instrumentalizacija</dc:subject><dc:subject>strankarska kolonizacija</dc:subject><dc:description>Javni mediji, ki delujejo v javnem interesu, predstavljajo enega izmed temeljnih stebrov sodobnih demokratičnih družb, vendar morajo biti za uresničevanje svojega poslanstva zagotovljeni temeljni pogoji, kot so uredniška in institucionalna avtonomija, ustrezno in transparentno upravljanje ter stabilno in predvidljivo financiranje. Ti pogoji pa so lahko predmet različnih pritiskov in posegov, ki vplivajo na zmožnost javnih medijev, da delujejo neodvisno in v javnem interesu. Izredne razmere, kot je epidemija covida-19, predstavljajo enega izmed kontekstov, v katerem se lahko ranljivost medijev dodatno poveča. V času pandemije je v nekaterih državah, tudi v Sloveniji, prišlo do okrepljenih pritiskov in posegov v medije s strani političnih in drugih akterjev, ki so krizne razmere uporabili kot priložnost za uveljavljanje specifičnih političnih ciljev. Magistrsko delo obravnava mehanizme političnega vplivanja na javne medije v Sloveniji v obdobju 2020–2022. Teoretični del opredeljuje normativno vlogo javnega servisa ter Slovenijo umešča v primerjalni kontekst postkomunističnih držav Srednje in Vzhodne Evrope. Analiza sloni na konceptih politične instrumentalizacije in strankarske kolonizacije. Empirični del sistematično analizira ključne ukrepe in strategije 14. vlade Republike Slovenije v obdobju 2020–2022, vključno z zakonodajnimi spremembami, posegi v financiranje, pritiski na uredniško avtonomijo in javnimi diskreditacijami medijskih delavcev. Hkrati pa ugotavlja ali (in v kolikšni meri) obravnavani ukrepi in strategije 14. vlade Republike Slovenije odražajo značilnosti politične instrumentalizacije in strankarske kolonizacije. Ključne ugotovitve kažejo, da so bili politični posegi v analiziranem obdobju sistematični in večplastni, s čimer so neposredno ogrozili institucionalno avtonomijo ter zožili prostor za racionalno-kritično javno razpravo.</dc:description><dc:publisher>S. Perko</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-21 07:30:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182686</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
