<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=182639"><dc:title>Poročanje škodljivih dogodkov: povezanost s psihološko varnostjo, stresom in zadovoljstvom zaposlenih</dc:title><dc:creator>Babnik,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>varnost pacientov</dc:subject><dc:subject>spregovorjenje</dc:subject><dc:subject>molčanje</dc:subject><dc:subject>zdravstveni delavci</dc:subject><dc:description>Uvod: Zagotavljanje varnosti pacientov je globalna težava, ki vpliva na učinkovitost zdravstvenega varstva v različnih kulturah in družbah. Da bi škodljive dogodke lažje preprečevali, morajo zdravstvene organizacije ustvarjati okolje, ki spodbuja zaposlene, da o svojih napakah, skorajšnjih napakah ali neupoštevanju predpisov spregovorijo. Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri imajo zdravstveni delavci pomisleke o varnosti pacientov ter spregovorijo ali molčijo o morebitnem škodljivem dogodku. Preučevali smo povezanost med temi vedenji, zaznano psihološko varnostjo na delovnem mestu, doživljanjem stresa in zadovoljstvom pri delu zdravstvenih delavcev. Metode dela: Uporabili smo neeksperimentalno kvantitativno metodo raziskovanja. Vzorec je bil pridobljen po principu snežne kepe. Sodelovalo je 165 zdravnikov in medicinskih sester / zdravstvenikov, ki so izpolnili standardizirane samoocenjevalne vprašalnike poročanja o škodljivih dogodkih, psihološki varnosti na delovnem mestu in zaznanem stresu ter ocenili svoje zadovoljstvo pri delu. V analizi smo uporabili metode opisne statistike in izračun korelacijskih koeficientov. Rezultati: Ugotovili smo, da imajo sodelujoči zdravstveni delavci različno pogosto pomisleke o varnosti pacientov, nekateri so jih imeli tudi več kot desetkrat v preteklem mesecu. Glede teh dogodkov v povprečju razmeroma redko molčijo, a tudi razmeroma redko spregovorijo. V povprečju so zdravstveni delavci poročali o razmeroma nizki ravni stresa in precej visoki ravni zadovoljstva pri delu. Splošna in s poročanjem škodljivih dogodkov povezana psihološka varnost sta se negativno povezovali s pogostostjo zaznanih pomislekov o varnosti pacientov in molčanja, nista pa bili povezani s pogostostjo spregovorjenja o škodljivih dogodkih. Stres se zmerno visoko pozitivno povezuje z zaznanimi pomisleki o varnosti pacientov, visoko pozitivno z molčanjem ter nizko pozitivno s spregovorjenjem. Zadovoljstvo se nizko negativno povezuje z zaznanimi pomisleki in molčanjem, ne povezuje pa se s spregovorjenjem. Razprava in zaključek: Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da je udeleženim zdravstvenim delavcem pomembna varnost pacientov in da tudi zdravstvene organizacije vzdržujejo razmeroma dobro kulturo varnosti. Hkrati smo ugotovili, da je med zaposlenimi še vedno razmeroma redko spregovorjenje o škodljivih dogodkih. Zaznana raven stresa med zaposlenimi je razmeroma nizka, zadovoljstvo med zaposlenimi pa razmeroma visoko. Splošna in s poročanjem škodljivih dogodkov povezana psihološka varnost se povezujeta s pogostostjo zaznanih pomislekov o varnosti pacientov in molčanjem, nista pa povezani s spregovorjenjem. Poročanje škodljivih dogodkov se pomembno povezuje s stresom in zadovoljstvom pri delu. Ugotovitve raziskave so pokazale pomembnost psihološke varnosti na delovnih mestih zdravstvenih delavcev. Potrebne so nadaljnje raziskave na področju poročanja škodljivih dogodkov in izboljšanja varnosti pacientov v zdravstvenih sistemih.</dc:description><dc:publisher>[A. Babnik]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-20 07:45:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182639</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
