<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=182635"><dc:title>Zaznave različnih deležnikov o kompetentnosti in odgovornosti pri obravnavi spletnega nasilja</dc:title><dc:creator>Baša,	Julija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pirc,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>spletno nasilje</dc:subject><dc:subject>deležniki</dc:subject><dc:subject>odgovornost</dc:subject><dc:subject>kompetence</dc:subject><dc:subject>tematska analiza</dc:subject><dc:description>Spletno nasilje je kompleksen in večplasten pojav, ki zaradi svojih posebnosti predstavlja pomemben izziv za učence, starše, šolo in druge strokovne deležnike. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako učenci, učitelji, starši, šolski svetovalni delavci in policisti opredeljujejo spletno nasilje, kako zaznavajo njegovo resnost ter kako razumejo kompetentnost, odgovornost, vloge in sodelovanje različnih deležnikov pri njegovi obravnavi. Zanimalo me je tudi, kakšne potrebe in izzive posamezne skupine deležnikov zaznavajo pri ukrepanju ob spletnem nasilju. V raziskavi je sodelovalo 10 učencev 8. in 9. razreda osnovne šole, 10 staršev, 10 šolskih svetovalnih delavcev, 10 učiteljev in šest policistov. Podatke sem zbrala s polstrukturiranimi intervjuji, obdelala pa sem jih z metodo tematske analize. Izvedla sem pet ločenih tematskih analiz. Rezultati so pokazali, da udeleženci spletno nasilje razumejo kot širok pojav, ki vključuje različne oblike škodljivega ravnanja v digitalnem okolju, pogosto pa ga povezujejo tudi z medvrstniškim nasiljem. Vse skupine deležnikov so spletno nasilje prepoznavale kot zelo resen problem, zlasti zaradi njegovih posledic za tiste, ki ga doživljajo, ter zaradi specifičnih značilnosti spletnega nasilja, ki lahko stiske še dodatno poglabljajo. Večina udeležencev je izražala občutek nekompetentnosti za ukrepanje, kar so povezovali predvsem s specifičnimi značilnostmi spletnega nasilja in informacijsko-komunikacijske tehnologije. Kot primarne nosilce odgovornosti so vse skupine udeležencev prepoznavale starše, ob njih pa tudi šolo oziroma deljeno odgovornost različnih deležnikov. Med ključnimi so izpostavili potrebe po izobraževanju, preventivnem delovanju in medsebojnem sodelovanju. Ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju zaznav različnih deležnikov o obravnavi spletnega nasilja in osvetljujejo pomembna področja za nadaljnje raziskovanje ter razvoj smernic v slovenskem prostoru.</dc:description><dc:publisher>[J. Baša]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-20 07:15:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182635</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
