<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=182610"><dc:title>Modeli šolske podpore za psihosocialno blagostanje učencev in predlog integracije v slovenski šolski prostor</dc:title><dc:creator>Antloga,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poljak Lukek,	Saša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>psihosocialno blagostanje</dc:subject><dc:subject>psihosocialna podpora</dc:subject><dc:subject>šola</dc:subject><dc:subject>učenci</dc:subject><dc:subject>preventiva</dc:subject><dc:subject>socialno-čustveno učenje</dc:subject><dc:subject>šolska klima</dc:subject><dc:subject>odnosi</dc:subject><dc:subject>tematska analiza</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava pristope psihosocialne podpore učencem v šolskem prostoru. Namen raziskave je bil analizirati izbrane tuje programe ter ugotoviti njihove skupne značilnosti, razlike, vlogo odnosov in prevladujočo usmeritev podpore. Raziskava izhaja iz predpostavke, da je psihosocialno blagostanje pomemben pogoj učenja, razvoja in enakovrednega vključevanja v šolski proces. V teoretičnem delu je bila uporabljena opisna metoda s pregledom literature, v empiričnem delu pa kvalitativna analiza opisov izbranih programov. Gradivo je bilo obdelano s tematsko analizo. Ugotovitve kažejo, da v analiziranih programih prevladuje univerzalno preventivni pristop, ki je praviloma umeščen v redno šolsko delo. V ospredju so razvoj socialno-čustvenih veščin, krepitev šolske klime ter pomen odnosov med učiteljem in učencem, med vrstniki in z družino. Med programi se pojavljajo razlike v stopnji strukturiranosti, vsebinskih poudarkih in jasnosti prehoda v intenzivnejše oblike podpore. Na podlagi ugotovljenih podobnosti, razlik in odnosnih komponent programov delo v sklepnem delu oblikuje tudi predloge za njihovo smiselno umestitev v slovenski šolski prostor, pri čemer izpostavlja pomen participacije učencev pri vpeljavi sprememb, izhodiščne podpore učiteljem, jasne koordinacije in postopnega stopnjevanja podpore, zgodnjega ukrepanja in doslednega spremljanja stisk, krepitve partnerstev s starši, organizacijske podpore vrstniškim pristopom, kontinuiranega spremljanja primerov nasilja ter krepitve pozitivne šolske klime in odnosnih kompetenc. Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju temeljnih elementov psihosocialne podpore v šoli in ponuja izhodišča za razmislek o njihovem sistematičnem razvijanju v slovenskem šolskem prostoru.</dc:description><dc:publisher>[Z. Antloga]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-19 09:01:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182610</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
