Vraževerje kot afektivni psihični konstrukt globljih čustvenih in odnosnih struktur posameznikaVodnjov, Eva (Avtor) Pate, Tanja (Mentor) vraževerječustvena regulacijaodnosna dinamikairacionalna prepričanjatematska analizasubjektivno doživljanjeMagistrsko delo preučuje doživljanje vraževernih praks pri posameznikih ter njihov preplet z notranjimi čustvenimi procesi, odnosnimi izkušnjami in sistemom prepričanj. S tematsko analizo intervjujev smo osvetlili subjektivni pomen ritualov, simbolov in verovanj, ki se v življenju udeležencev ne pojavljajo kot naključna ali izolirana dejanja, temveč kot pomemben del njihove psihološke organizacije in vsakdanjega delovanja. Ugotovitve kažejo, da vraževerje presega okvire preprostih iracionalnih prepričanj; deluje kot način reguliranja napetosti, iskanja občutka varnosti in vzpostavljanja nadzora v situacijah, ki jih posamezniki doživljajo kot negotove ali obremenjujoče. Pojav je bil analiziran skozi štiri tematske sklope, oblikovane na podlagi pridobljenih podatkov: elemente vraževerja, ki zajemajo predmete, znamenja in ritualizirana dejanja; funkcije, ki razkrivajo, kako rituali zmanjšujejo tesnobo, omogočajo pripravo na pomembne dogodke ali preprečevanje neželenih izidov; izvor, ki je pogosto povezan s travmatičnimi izkušnjami, medgeneracijskimi vplivi in subjektivnimi potrditvami učinkovitosti rituala; ter posledice, ki kažejo ambivalentno naravo vraževerja kot mehanizma zaščite in hkratne omejitve posameznikove avtonomije. V dinamiki čustev izstopajo tesnoba, strah, krivda, sram in žalost, zaradi katerih vraževerje pogosto deluje kot nadomestna oblika čustvene regulacije. Ritualna dejanja se pojavljajo pod vplivom notranje psihične prisile, njihova nenadna opustitev pa pri udeležencih povzroča občutno psihično stisko. V odnosni dinamiki se kaže, da izkušnje čustvene zanemarjenosti, neenakopravne obravnave ali nasilja v primarni družini ter čustveno neizpolnjujoči bližnji odnosi pomembno vplivajo na oblikovanje notranje negotovosti, znotraj katere vraževerje pridobi funkcijo simbolne opore. V dinamiki prepričanj se vraževerje prepleta z iracionalnimi interpretacijami, ranjeno samopodobo in simbolnimi shemami, ki posamezniku omogočajo vzpostavljanje subjektivnega reda in smisla v svetu, ki ga doživlja kot nepredvidljivega ali ogrožujočega. Celovito gledano se vraževerje pokaže kot psihološko kompleksen pojav, ki posamezniku v kontekstu čustvene in odnosne ranljivosti omogoča preživetje, pomiritev in vzdrževanje notranjega ravnovesja. Ne gre zgolj za niz neracionalnih prepričanj, temveč za strategijo regulacije stiske, ki se oblikuje na presečišču afektov, odnosov in interpretativnih shem.[E. Vodnjov]20262026-05-19 09:00:10Magistrsko delo/naloga182605sl