Dejavniki insekticidnega delovanja pripravkov iz invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst na izbrane skladiščne hroščePodgornik Milosavljević, Matej (Avtor) Trdan, Stanislav (Mentor) Košir, Iztok Jože (Komentor) zatiranje skladiščnih škodljivcevinvazivne tujerodne rastlinske vrsteSitophilus zeamaisSitophilus granariusSitophilus oryzaeinsekticidiučinkovitostrepelentnostnekemično zatiranje škodljivcevHrošče iz rodu Sitophilus uvrščamo med najpomembnejše škodljivce skladiščenega žita, kar potrjuje dejstvo, da se kar tri vrste iz tega rodu uvrščajo med 10 najbolj preučenih škodljivcev skladiščenih proizvodov. V naših raziskavah smo preučevali kontaktno delovanje prahov na hrošče vrste S. oryzae, repelentni učinek na hrošče vrste S. zeamais, za zatiranje hroščev vrste S. granarius pa smo uporabili rastlinske vodne izvlečke. Zaradi vse večje ozaveščenosti o nevarnostih sintetičnih insekticidov na okolje, imajo rastlinski insekticidi, zaradi njihove okoljske prijaznosti obetavno prihodnost, ker lahko delujejo kot insketicidna ali repelentna sredstva na žuželke. Ravno zato smo se odločili preučiti insekticidno delovanje biorazgradljivih rastlinskih prahov in vodnih izvlečkov iz sledečih rastlinskih vrst: Solidago canadensis, Solidago gigantea, Rhus typhina, Amorpha fruticosa in Ailanthus altissima. Gre za invazivne tujerodne vrste, za katere je značilno, da njihova zastopanost ogroža domače avtohtone vrste v ekosistemih in jih je potrebno odstraniti iz okolja. Odločili smo se preveriti, ali so navedene vrste rastlin lahko uporabne za zatiranje škodljivcev iz rodu Sitophilus. V raziskavi smo uporabili tudi inertne prahove, in sicer kremenov pesek, zeolit, lesni pepel navadne smreke in tržni pripravek SilicoSec®. V obeh raziskavah, kjer smo preučevali kontaktno delovanje prahov, se je izkazalo, da so inertni prahovi bolj insekticidno učinkoviti, saj je bil pripravek SilicoSec® najučinkovitejši pri zatiranju riževega žužka, kjer je bila 100 % smrtnost hroščev pri 20 in 25 °C za 55 % opažena že po 8 dneh pri 20 °C in 75 % RH pa po 14 dneh. V raziskavi, kjer smo uporabili hrošče vrste S. zeamais, smo potrdili rezultate naše prve raziskave, da so prahovi tujerodnih invazivnih vrst insekticidno neučinkoviti, tudi tokrat pa je bil najučinkovitejši pripravek SilicoSec®, saj je bila stopnja preživetja po 14- dnevnem tretiranju majša od 15 %. V vseh treh poskusih je imela temperatura velik pomen pri insekticidnem delovanju prahov. Ugotovili smo, da je bila največja smrtnost hroščev ugotovljena pri 10 °C, medtem ko je bila pri 25 °C najmanjša. Potrdili smo, da je vrsta S. granarius bolj odporna na nizke temperature kot vrsti S. oryzae ali S. zeamais in posledično je pričakovano boljši nadzor pri nižjih temperaturah. Vodni ekstrakti invazivnih rastlin so se izkazali za neučinkovite, največji insekticidni učinek pa je bil zaznan samo po 24 urah, nato pa je sledil padec učinkovitosti. Pri preučevanju številčnosti potomstva so prahovi invazivnih rastlinskih vrst povzročili zmanjšanje števila potomcev vrste S. granarius za približno 30 % v primerjavi s kontrolo, kar ni zanemarljivo, vendar pa je to še vedno značilno nižja učinkovitost, kot so jo imeli pripraveki SilicoSec®, zeolit in lesni pepel smreke, kjer potomstva praktično ni bilo.20262026-05-17 07:15:47Doktorsko delo/naloga182567sl