Vrednotenje sposobnosti tvorbe biofilma različnih sevov Pseudomonas aeruginosa in določanje zaviralnega učinka na tvorbo biofilma knjižnice spojinPodlesnik, Maja (Avtor) Hrast Rambaher, Martina (Mentor) Golob, Majda (Komentor) Pseudomonas aeruginosaprotibiofilmske spojinebiofilmokužbeMagistrska naloga obravnava problematiko bakterije Pseudomonas aeruginosa, ki predstavlja enega najpomembnejših oportunističnih patogenov v sodobni medicini. Njena sposobnosti tvorbe biofilma ter izrazita odpornosti proti številnim antibiotikom pomembno prispevata k razvoju kroničnih in težko ozdravljivih okužb. Biofilm predstavlja kompleksno tridimenzionalno strukturo mikroorganizmov, obdano z zunajceličnim matriksom, ki bakterijam omogoča zaščito pred neugodnimi okoljskimi pogoji, imunskim sistemom gostitelja in protimikrobnimi učinkovinami. Posledično so okužbe, povezane z biofilmi, pogosto dolgotrajne, zahtevajo intenzivno zdravljenje in predstavljajo veliko breme za zdravstveni sistem. Glavni namen raziskave je bil ovrednotiti sposobnost tvorbe biofilma pri različnih sevih bakterije P. aeruginosa ter določiti zaviralni učinek izbranih spojin iz knjižnice spojin na nastanek biofilma. V raziskavo je bilo vključenih 1136 spojin, ki so bile testirane z uporabo standardizirane metode v mikrotitrskih ploščah. Tvorbo biofilma smo kvantificirali z metodo barvanja s kristal vijoličnim in merjenjem absorbance pri 584 nm. Rezultati so pokazali, da različni sevi P. aeruginosa izkazujejo različno stopnjo tvorbe biofilma, kar nakazuje pomembno vlogo genetskih in okoljskih dejavnikov. Nekateri klinični in okoljski sevi iz mleka so tvorili izrazito več biofilma kot referenčni sev PAO1, kar dodatno poudarja kompleksnost obravnavanega problema. Pri presejalnem testiranju spojin smo identificirali več kandidatov, ki so zavirali tvorbo biofilma za 50 % in več. Ponovno testiranje izbranih spojin je potrdilo njihovo potencialno protibiofilmsko delovanje, kar kaže na možnost nadaljne uporabe v razvoju novih terapevtskih pristopov. Razprava rezultatov poudarja, da je inhibicija tvorbe biofilma obetavna strategija za izboljšanje učinkovitosti zdravljenja okužb, saj ne deluje neposredno baktericidno, temveč le zmanjšuje virulentnost bakterij in njihovo sposobnost preživetja. Takšen pristop lahko prispeva k zmanjšanju razvoja odpornost na antibiotike. Kljub spodbudnim rezultatom raziskava izpostavlja tudi omejitve, kot so pogoji testiranja in vitro, ki ne odražajo v celoti kompleksnosti okolja in vivo. Zaključki naloge poudarjajo, da je razumevanje mehanizmov nastajanja biofilma ter identifikacija učinkovitih inhibitorjev ključnega pomena za razvoj novih strategij zdravljenja okužb, povezanih s P. aeruginosa. Nadaljnje raziskave bodo morale vključevati optimizacijo identificiranih spojin ter njihovo testiranje v bolj kompleksnih, klinično relevantnih modelih.20262026-05-16 08:45:25Magistrsko delo/naloga182560sl