<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=182555"><dc:title>Ocena genetskih razdalj med izbranimi pasmami psov in koeficientov sorodstva znotraj pasem</dc:title><dc:creator>Jerič,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dovč,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Nipič,	Damijan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>DNA profil</dc:subject><dc:subject>genetska pestrost</dc:subject><dc:subject>heterozigotnost</dc:subject><dc:subject>inbriding</dc:subject><dc:subject>pes</dc:subject><dc:subject>SNP</dc:subject><dc:subject>STR</dc:subject><dc:description>Genetska pestrost je ključnega pomena za preprečevanje kopičenja škodljivih mutacij, zmanjšanje pojavnosti genetskih bolezni ter vzdrževanje vitalnosti populacij psov. Intenzivna selekcija in vzrejne strategije so pri številnih pasmah povzročile zoženje genskega sklada in povečanje koeficienta inbridinga, kar se odraža v večji pojavnosti dednih bolezni. Tradicionalni pristopi, ki temeljijo na analizi rodovniških podatkov, pogosto ne odražajo dejanske genetske strukture populacije, zato imajo pomembno vlogo napredne molekularne metode, kot so mikrosatelitni markerji (STR) in SNP genotipizacija. Namen magistrskega dela je bil oceniti genetske razdalje med izbranimi pasmami psov ter določiti koeficiente inbridinga in stopnjo genetske pestrosti z uporabo markerjev STR (set ISAG2006) in SNP (set ISAG2020). V raziskavi smo z uporabo metod, kot so izolacija DNA, PCR, gelska in kapilarna elektroforeza, fragmentna analiza ter bioinformacijska obdelava podatkov, pripravili genetske profile psov različnih pasem. Na tej osnovi smo oblikovali skupine pasem s skupnim genetskim ozadjem ter ocenili heterozigotnost, inbriding in genetske razdalje. Primerjava markerjev je pokazala, da SNP omogočajo natančnejšo oceno heterozigotnosti in strukture populacij, medtem ko so STR markerji učinkoviti pri analizi sorodstvenih odnosov in identifikaciji posameznikov. Dobljeni rezultati poudarjajo pomen genetskih analiz pri načrtovanju vzreje in ohranjanju genetske raznolikosti pasem psov. Uporaba molekularnih markerjev omogoča zmanjševanje tveganja za pojav dednih bolezni ter prispeva k dolgoročnemu ohranjanju zdravih in stabilnih populacij.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-16 07:15:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182555</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
