<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=182548"><dc:title>Mednarodni vidiki regulacije spletnih velikanov: pravni izzivi manipulativnih tehnik in trgovanja s podatki uporabnikov</dc:title><dc:creator>Podgornik,	Gaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tekavčič Veber,	Maruša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mednarodna regulacija spletnih platform</dc:subject><dc:subject>nadzorni kapitalizem</dc:subject><dc:subject>varstvo osebnih podatkov</dc:subject><dc:subject>avtonomija uporabnika</dc:subject><dc:subject>manipulacija uporabnikov</dc:subject><dc:subject>digitalno gospodarstvo</dc:subject><dc:subject>ekonomija pozornosti</dc:subject><dc:subject>algoritmično upravljanje</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava mednarodnopravne vidike regulacije spletnih velikanov, kot so Google, Meta, Amazon, Apple in Microsoft. Izhodiščna teza naloge je, da je oblikovanje trajnostnih globalnih regulativnih kompromisov mogoče le z identifikacijo skupnih točk med različnimi pravnimi tradicijami. Delo temelji na analizi nastanka in razvoja nadzornega kapitalizma, ki sloni na monetizaciji vedenjskega presežka uporabnikov. Takšen poslovni model odpira vprašanja manipulativnih tehnik, varstva zasebnosti, avtonomije posameznika ter asimetrije moči med posameznikom, državo in spletnimi velikani. Osrednji del naloge predstavlja primerjalno analizo treh prevladujočih regulativnih modelov – ameriškega, kitajskega in evropskega – ter njihovih vrednotnih in filozofskih temeljev. Ameriški regulativni model temelji na zaščiti svobode govora in zaupanju v tržno regulacijo, kitajski model tehnologijo uporablja kot instrument državnega nadzora ter poudarja kolektivno stabilnost pred individualno svobodo, medtem ko evropski model izhaja iz varstva temeljnih pravic posameznika. V zaključnem delu naloga obravnava mednarodne forume, kot so Organizacija združenih narodov (OZN), Svet Evrope, Svetovna trgovinska organizacija (STO) in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki so v preteklosti že poskušali vzpostaviti normativne temelje, vendar brez večjega uspeha. Na podlagi analize delo potrdi izhodiščno tezo in zaključuje, da je učinkovita mednarodna regulacija mogoča le na podlagi širšega mednarodnega konsenza, ki temelji na prepoznavi skupnih interesov in presečišč med obravnavanimi regulativnimi pristopi.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-15 14:31:51</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182548</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
