<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=182530"><dc:title>Srednješolke in srednješolci v primežu lepotnih idealov</dc:title><dc:creator>Kastelic,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rapuš-Pavel,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dijaki</dc:subject><dc:subject>dijakinje</dc:subject><dc:subject>lepotni ideali</dc:subject><dc:subject>samopodoba</dc:subject><dc:subject>srednješolci</dc:subject><dc:subject>telesna samopodoba</dc:subject><dc:subject>šola</dc:subject><dc:subject>vsakdanje življenje</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu raziskujem (telesno) samopodobo srednješolk. V sklopu tega raziščem, kateri so lepotni ideali današnje družbe in kako ti zaznamujejo vsakdanje življenje srednješolk. Posebna pozornost je namenjena vlogi šole in pedagoških delavcev pri spodbujanju pozitivne telesne samopodobe in kritičnem vrednotenju lepotnih idealov, posredovanih s strani medijev. V teoretičnem delu najprej osvetlim značilnosti potrošniške družbe, lepotnih idealov in medijev, ki lepotne ideale predstavljajo in usmerjajo. Nato pozornost namenim samopodobi in podrobneje telesni samopodobi v času mladostništva. Ne nazadnje osvetlim vlogo šole pri spodbujanju pozitivne (telesne) samopodobe srednješolske populacije. V kvalitativni raziskavi skozi pogovore s šestimi srednješolkami in štirimi pedagoškimi delavci spoznavam lepotne ideale, (telesno) samopodobo srednješolk in vlogo šole pri razvoju na tem področju. Raziskava vključuje perspektivo srednješolk in pedagoških delavcev, kar omogoča širši vpogled v kontekst in obravnavo tematike. Za pridobitev poglobljenih podatkov sem uporabila delno strukturiran intervju. Ugotovitve prikažejo lepotne ideale današnjega časa, dejstvo, da se srednješolke zaradi njih obremenjujejo, jim hkrati sledijo in izražajo željo, da bi se od njih oddaljile. Lepotni ideali zaznamujejo njihovo vsakdanje življenje in (telesno) samopodobo, srednješolke izražajo splošno nezadovoljstvo glede videza in izpostavijo značilnosti negativne (telesne) samopodobe. Ugotovitve kažejo, da je šola hkrati prostor, ki nosi vlogo varovalnega dejavnika in dejavnika tveganja za oblikovanje pozitivne (telesne) samopodobe. K varovalni vlogi šole prispevajo dobri odnosi s pedagoškimi delavci, angažiranost svetovalnih delavcev, organizacija delavnic na tematike povezane s (telesno) samopodobo in sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki. Poleg tovrstnega  pedagoškega dela, tako srednješolke kot pedagoški delavci vidijo še druge možnosti, ki bi lahko krepile in  spodbujale oblikovanje pozitivne (telesne) samopodobe. Pri tem izpostavijo pogostejše naslavljanje tovrstnih tematik, organiziranje tematskih  delavnic, omejevanje rabe mobilnih telefonov, krepitev koncepta opolnomočenja pri delu pedagoških delavcev.</dc:description><dc:publisher>K. Kastelic</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-15 08:30:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182530</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>