<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=182500"><dc:title>Preoblikovanje družinske dinamike v obdobju praznega gnezda in vloga navezanosti</dc:title><dc:creator>Cvetko,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kojc,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simonič,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>odhod otrok</dc:subject><dc:subject>prazno gnezdo</dc:subject><dc:subject>navezanost</dc:subject><dc:subject>življenjski prehodi družine</dc:subject><dc:subject>razvoj</dc:subject><dc:subject>partnerski odnos</dc:subject><dc:description>Življenjski prehodi družine, kot je odhod odraslih otrok od doma, prinašajo številne
spremembe in izzive, s katerimi se morajo soočiti tako mladi odrasli kot tudi starši.
Magistrsko delo se osredotoča na starševsko doživljanje in perspektivo – raziskujemo,
kako starši dojemajo odhod otrok od doma in katere spremembe zaznavajo v tem obdobju
pri sebi in v partnerskem odnosu. Kvantitativni del magistrske raziskave obravnava temo
življenjskih prehodov družine v povezavi z navezanostjo, pri čemer raziskujemo
povezanost intenzivnosti doživljanja stiske udeležencev ob odhodu njihovega odraslega
otroka od doma z različnimi dimenzijami navezanosti. Za namene kvantitativnega
raziskovanja smo oblikovali spletni vprašalnik, ki ga sestavljata »Ocena sindroma
praznega gnezda« (ENSA - Empty Nest Syndrome Assessment) in »Lestvica navezanosti
v odraslosti« (AAS - Adult Attachment Scale). Na vzorcu 150 udeležencev smo ugotovili,
da obstaja šibka pozitivna povezanost med stisko ter tesnobno in odvisno dimenzijo
navezanosti, hkrati pa izračuni kažejo tudi na statistično pomembno razliko doživljanja
stiske glede na tip družine, pri čemer upoštevamo, da je delež sodelujočih enostarševskih
družin izrazito manjši. V kvalitativnem delu raziskave z metodo intervjuja poglobimo
razumevanje problematike ter raziskujemo doživljanje in spremembe, ki jih starši
zaznavajo v svoji vlogi, pri sebi in v partnerskem odnosu. Preko intervjujev z 13
udeleženci ugotavljamo, da največje spremembe tega obdobja le-ti opažajo v rutini,
količini časa, ki ga lahko namenijo zase ali za partnerski odnos ter v dojemanju svoje
vloge. Ena od glavnih ugotovitev je, da staršem obdobje praznega gnezda ne postavlja
pretiranih izzivov, pač pa ga dojemajo kot nekaj obvladljivega in povsem življenjskega.
Obdobje praznega gnezda torej ne pomeni nujno stiske, ampak novo priložnost za starše
in njihove otroke, za njihov odnos ter osebno rast.</dc:description><dc:publisher>[T. Cvetko in E. Kojc]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-14 09:00:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182500</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
