<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=182474"><dc:title>Postopki umeščanja protipoplavnih ukrepov na območju občine Izola</dc:title><dc:creator>Švagelj,	Urša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čok,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Starman,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>protipoplavni ukrepi</dc:subject><dc:subject>prostorsko načrtovanje</dc:subject><dc:subject>obalni prostor</dc:subject><dc:subject>podnebne spremembe</dc:subject><dc:subject>dvig morske gladine</dc:subject><dc:subject>umeščanje v prostor</dc:subject><dc:subject>občina Izola</dc:subject><dc:description>Podnebne spremembe in postopni dvig morske gladine povečujejo poplavno ogroženost obalnih območij, kar predstavlja poseben izziv tudi za prostorsko načrtovanje. Obalni prostor je predvsem prostor številnih dejavnosti, zato je pri načrtovanju protipoplavnih ukrepov potrebno usklajevati različne prostorske, okoljske in družbene interese. Magistrsko delo obravnava izziv izvedljivosti predvidenih protipoplavnih ukrepov v okviru obstoječe zakonodaje in prakse prostorskega načrtovanja na območju obalnega pasu v občini Izola. V prvem delu naloge so predstavljena teoretična izhodišča, povezana s podnebnimi spremembami, poplavno ogroženostjo obalnih območij ter pravnim in institucionalnim okvirom umeščanja protipoplavnih ukrepov v prostor. Posebna pozornost je namenjena prostorskim instrumentom in postopkom umeščanja prostorskih ureditev v Sloveniji. V nadaljevanju je predstavljena metodologija raziskave ter analiza prostorskih značilnosti in poplavne ogroženosti obravnavanega območja. Osrednji del naloge predstavlja analiza različnih postopkov umeščanja protipoplavnih ukrepov v prostor na podlagi veljavne zakonodaje ter obstoječih prostorskih instrumentov. Na tej podlagi so oblikovani štirje scenariji umeščanja protipoplavnih ukrepov, ki prikazujejo različne možnosti razdelitve pristojnosti med državno in lokalno ravnjo odločanja in načrtovanja. Sinteza je pokazala, da je izvedljivost protipoplavnih ukrepov v veliki meri odvisna od izbire ustreznega postopka umeščanja, razvoja strokovnih podlag in variantnih rešitev ter stopnje sodelovanja med različnimi nosilci urejanja prostora. Rezultati raziskave kažejo, da obstoječi sistem prostorskega načrtovanja omogoča umeščanje protipoplavnih ukrepov v prostor na različne načine, vendar se kot najbolj smiselni izkazujejo kombinirani pristopi, ki vključujejo sodelovanje države in občine ter omogočajo celovito obravnavo prostorskih, okoljskih in razvojnih vidikov obalnega prostora.</dc:description><dc:publisher>[U. Švagelj]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-13 08:45:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182474</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
