Družbeno sprejemljivo ravnanje v kazenskem pravuStajnko, Jan (Avtor) Korošec, Damjan (Mentor) socialna adekvancaHans Welzelpravne dobrineobjektivna pripisljivostspolnostkorupcijamoralizempravo.Družbena sprejemljivost (»socialna adekvatnost«) je institut nemškega kazenskega prava, ki gradi na spoznanju, da kazenskopravne določbe v vsebinskem smislu ne morejo zajeti ravnanj, ki so družbeno povsem običajna v smislu skladnosti z zgodovinsko vzniklim socialno-etičnim redom družbenega življenja. V disertaciji je preučena smiselnost vpenjanja družbene sprejemljivosti v kazensko dogmatiko in njeno mesto v slovenskem kazenskem pravu. V ta namen je družbenosprejemljivostna misel najprej preučena z vidika zgodovinskega razvoja pri njenem idejnem očetu, Hansu Welzlu, kakor tudi v nemški sodni praksi, ki po njej posega že vsaj od petdesetih let prejšnjega stoletja. Ker družbena sprejemljivost velja za zmuzljiv pojem, se dobršen del besedila osredotoča na njeno dogmatsko izčiščenje. Preučeno je mesto vstopa družbene sprejemljivosti v splošni pojem kaznivega dejanja, opredeljena so tudi njena vsebinska merila in navezava na pojem družbeno razumljene svobode ravnanja. Avtor preuči tudi funkcije socialne adekvance v kazenski dogmatiki, skozi katere zagovorniki utemeljujejo normativno moč družbenoetičnih nazorov skupnosti. Ločeno ponudi navezavo družbene sprejemljivosti na političnofilozofska izročila komunitarizma in posvetovalne demokracije. Oblikuje tudi lastne poglede na omejitve, ki jim mora biti sodnikova pritegnitev te pravne figure podvržena. V tem delu se razprava naveže na teorijo o pozitivni razsežnosti človekovih pravic, vzdolž katere avtor išče ravnotežje med liberalnimi in komunitarnimi pravno-filozofskimi prvinami kazenskopravne dogmatike – ločeno pa odpre tudi težavo prekomernega sodniškega zamejevanja zakonodajalčevega manevrskega prostora. Avtor nato začrta ločnico med družbeno sprejemljivostjo in ustaljenimi pojmi slovenske kazenskopravne dogmatike – dejanje majhnega pomena in bagatelnost delikta. Raziskava je zaokrožena z dvema nemško-slovenskima primerjalnima vpogledoma uporabe družbene sprejemljivosti v kazenskem pravu. Gre za področji spolnih in korupcijskih deliktov, ki sta izbrani zaradi različne narave pravnih dobrin, varovanih z izbranimi inkriminacijami. Tudi na podlagi preučevanja teh deliktov avtor ugotovi, da se bo slovenska sodna praksa uporabi družbene sprejemljivosti težko ognila, čeprav je zaželenost njene pritegnitve neločljivo povezana s posameznikovimi političnofilozofskimi nazori.20262026-05-12 09:00:06Doktorsko delo/naloga182446sl