Razširjenost motnje pozornosti s hiperaktivnostjo pri otrocih, mladostnikih in odraslihPopit, Sara (Avtor) Štuhec, Matej (Mentor) Locatelli, Igor (Komentor) motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD)epidemiologijarazširjenostsistematični pregledmetaanalizametodološka kakovostorodje za vrednotenje kakovosti raziskavpovprečna razširjenost z zdravili zdravljene ADHDMotnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) predstavlja eno najpogostejših duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih, ter pogosto vztraja v odraslost. Za načrtovanje javnozdravstvenih ukrepov so ključne zanesljive ocene razširjenosti (prevalence), vendar je kakovostnih podatkov trenutno malo. Namen disertacije je bil pripraviti celovit, kritičen sistematični pregled in metaanalize razširjenosti ADHD po starostnih skupinah in regijah ter oceniti vpliv metodologije na ocene razširjenosti. Izvedli smo serijo sistematičnih pregledov z metaanalizami razširjenosti ADHD pri otrocih, mladostnikih in odraslih v evropskih državah ter drugih delih sveta. Vključili smo opazovalne, presečne in klinične raziskave splošne populacije s klinično potrjeno diagnozo ADHD, opredeljeno po kriterijih MKB ali DSM. Analize smo izvedli v okolju R. Tveganje pristranosti smo ocenili z nadgrajenim orodjem JBI. V prvi pregled je bilo vključenih 117 raziskav, v metaanalizo 103. Ocenjena povprečna razširjenost se je razlikovala po zasnovi: raziskave iz zbirk podatkov 1,6 % (95 % IZ: 0,9–3,0), anketne raziskave 5,0 % (2,9–8,6), enostopenjske klinične 4,2 % (2,9–6,0) in dvostopenjske klinične 4,8 % (4,0–5,8); heterogenost je bila visoka. Časovni trendi so pokazali višje ocene v dvostopenjskih kliničnih raziskavah predšolskih otrok pred 2010 ter višje ocene po 2010 v enostopenjskih kliničnih in anketnih raziskavah pri šolskih otrocih ter v raziskavah iz zbirk podatkov pri odraslih. V drugi pregled je bilo vključenih 12 raziskav, ki so poročale razširjenost z zdravili zdravljenih posameznikov s klinično potrjeno diagnozo ADHD. Med študijami s starostno specifičnimi podatki je bila združena prevalenca 65,8 %, ob izjemno visoki heterogenosti. Prevalenca se je razlikovala glede na starost in naraščala od predšolskih otrok (20,4 %) do šoloobveznih otrok (77,8 %), mladostnikov (77,5 %) in odraslih (82,6 %). Ob vključitvi vseh študij je bila združena prevalenca 73,4 % (95 % IZ: 63,4–81,5), ponovno ob visoki heterogenosti. Rezultati poudarjajo pomemben vpliv metodologije, diagnostičnih kriterijev in virov podatkov na ocene razširjenosti ADHD.[S. Popit]20262026-05-10 07:15:19Doktorsko delo/naloga182400sl