<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=182393"><dc:title>Stiske in izzivi staršev nedonošenčkov</dc:title><dc:creator>Tominšek,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Metka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Perme,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prezgodnje rojstvo</dc:subject><dc:subject>psihološke stiske</dc:subject><dc:subject>obravnava osebja</dc:subject><dc:subject>družinska dinamika</dc:subject><dc:subject>partnerski odnos</dc:subject><dc:description>Uvod: Prezgodnje rojstvo ne vpliva le na zdravstveno stanje otroka, temveč predstavlja pomembno psihološko in čustveno obremenitev tudi za starše, ki se morajo v kratkem času soočiti z novo in pogosto nepredvidljivo situacijo. Kljub napredku neonatalne oskrbe ostajajo psihološke in socialne potrebe staršev pogosto manj prepoznane, kar utemeljuje potrebo po poglobljenem raziskovanju njihovih izkušenj. Namen: Namen diplomskega dela je teoretično in empirično raziskati in preučiti psihološke ter socialne posledice in izzive, s katerimi se soočajo starši po prezgodnjem porodu in rojstvu nedonošenega otroka med bivanjem v enoti intenzivne nege in terapije za nedonošenčke. Metode dela: V prvem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo raziskovanja, ki je temeljila na metodi analize, kompilacije in sinteze na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature. Postopek pregleda literature smo prikazali s PRISMA diagramom. Literaturo smo iskali v angleškem jeziku, v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in Cochrane Library. V drugem empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvalitativno raziskovalno metodo. Izvedli smo polstrukturirane intervjuje s starši nedonošenih otrok, ki so izpolnjevali vključitvene kriterije. Rezultati: Na podlagi izključitvenih kriterijev in ocene kakovosti literature glede na zastavljene raziskovalne cilje smo v končno analizo vključili šest znanstvenih člankov. Intervjuje smo opravili z desetimi materami nedonošenih otrok, pri čemer sta v dveh intervjujih sodelovala oba starša. Razprava in zaključek: Starši nedonošenih otrok se v obdobju hospitalizacije pogosto soočajo z izrazitimi psihološkimi stiskami, kot so strah, tesnoba in občutki nemoči. Pri tem imajo pomembno vlogo kakovostna komunikacija z zdravstvenim osebjem, vključevanje staršev v nego otroka in omogočanje zgodnjega navezovanja. Celostna, v družino usmerjena obravnava, ki vključuje ustrezno psihosocialno podporo in stik koža na kožo, pomembno prispeva k zmanjševanju stisk staršev in krepitvi njihove starševske vloge.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-09 07:46:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182393</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>