<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=182391"><dc:title>Dojenje in poškodbe bradavic</dc:title><dc:creator>Krnc,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanek Zidarič,	Tita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Metka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>dojenje</dc:subject><dc:subject>poškodovane bradavice</dc:subject><dc:subject>preventiva</dc:subject><dc:subject>obravnava</dc:subject><dc:description>Uvod: Dojenje je glavni vir novorojenčkove prehrane, vendar je to pogosto zaradi različnih razlogov predčasno prekinjeno. Eden najpogostejših vzrokov za opustitev dojenja so boleče in poškodovane bradavice. Pomembno je, da zdravstveni delavci poznajo vzroke za nastanek poškodb ter ukrepe za preprečevanje in lajšanje poškodb. Namen: Namen diplomskega dela je opredeliti učinkovite ukrepe za preprečevanje poškodb bradavic v povezavi z dojenjem ter predstaviti ukrepe, s katerimi lahko te poškodbe učinkovito omilimo. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna oziroma opisna metoda dela s pregledom strokovne in znanstvene literature. Za pregled literature je bil uporabljen Prisma diagram. Časovni okvir iskanja je bil od leta 2020 do 2026. Literatura pa je bila iskana med oktobrom in decembrom 2025. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, Science Direct in CINAHL v angleškem jeziku s ključnimi besedami breastfeeding, nipple trauma, ter prevention oziroma treatment, ki so bile med sabo povezane z operatorjem AND. V končno analizo je bilo vključenih 12 člankov, ki so bili ocenjeni po osemstopenjski lestvici kakovosti. Rezultati: Poškodbe bradavic so se izkazale kot pogost zaplet dojenja predvsem v zgodnjem poporodnem obdobju. Najučinkovitejši ukrep za preprečevanje in obravnavo poškodb je ustrezno izobraževanje o pravilni tehniki dojenja. Prav tako so za obravnavo poškodb učinkoviti različni lokalni, zaščitni in negovalni pristopi, kot so verniks, obloge iz čebeljega voska, lanolin, hidrogelne obloge ter srebrni ščitniki za bradavice. Naprednejše terapevtske metode, kot so kirurški posegi in svetlobna terapija, pa so učinkovite v primeru hujših poškodb, vendar literatura poudarja pomanjkanje visokokakovostnih raziskav in potrebo po nadaljnjem znanstvenem raziskovanju. Razprava in zaključek: Pogosta pojavnost poškodb bradavic v zgodnjem poporodnem obdobju poudarja potrebo po ustrezni podpori doječim materam. Najpogostejši vzrok za pojav poškodb je nepravilno pristavljanje ter razni biomehanski dejavniki, zato imajo ključno vlogo preventiva, zgodnje izobraževanje, strokovna podpora ter vključevanje partnerja. Med preventivnimi in kurativnimi ukrepi se najpogosteje uporabljajo materino mleko in lanolin; obetavni so tudi nekateri sodobni in naravni pristopi, čeprav so dokazi njihove učinkovitosti neenotni. Obravnava poškodb zahteva celosten, individualno prilagojen pristop, kjer je temelj pravilna tehnika dojenja, ostali ukrepi pa so dopolnilo. Kljub razpoložljivim možnostim še vedno ni dovolj kakovostnih dokazov, zato so potrebne nadaljnje raziskave.</dc:description><dc:publisher>[S. Krnc]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-09 07:45:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182391</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
