<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=182314"><dc:title>Uporaba šolske in vrstniške mediacije kot preventivnega načina za razvijanje socialnih veščin in krepitev pozitivne šolske klime</dc:title><dc:creator>Petrovič,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sande,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>šolska mediacija</dc:subject><dc:subject>vrstniška mediacija</dc:subject><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:subject>socialne veščine</dc:subject><dc:subject>socialno-čustveno učenje</dc:subject><dc:subject>šolska klima</dc:subject><dc:subject>kvalitativno raziskovanje</dc:subject><dc:description>V svojem magistrskem delu sem šolsko in vrstniško mediacijo raziskovala širše od le metode za reševanje konfliktov – zanimala me je predvsem njena preventivna vloga pri razvijanju socialnih veščin in grajenju pozitivne šolske klime. V sodobni šoli se namreč kaže vse večja potreba po sistematičnih oblikah socialno-čustvenega učenja, ki bi bile bolj povezane s konkretnimi odnosnimi izzivi učencev.
Z raziskavo sem želela poglobljeno razumeti, kako mediacijske procese doživljajo tisti, ki so v njih neposredno vključeni – učenci ter strokovni delavci. Zanimalo me je kako mediacija prispeva k razvoju socialnih, čustvenih in komunikacijskih kompetenc učencev ter h krepitvi odnosov širše; in kakšne izzive v praksi prinaša njena implementacija.
V empiričnem delu sem uporabila kvalitativni raziskovalni pristop. Izvedeni polstrukturirani intervjuji in fokusna skupina so omogočili dragocen vpogled v subjektivne izkušnje udeležencev. Analiza podatkov je razkrila, da je za učence v mediacijskem procesu ključna predvsem izkušnja varnega prostora ter občutek, da so zares slišani. Ugotovitve kažejo, da mediacija pomembno krepi njihovo sposobnost samoregulacije, empatije in konstruktivne komunikacije. Kljub jasnim pozitivnim učinkom pa praksa opozarja na resne ovire – od kroničnega pomanjkanja časa do neenotne podpore znotraj učiteljskih kolektivov.
Ugotovitve, ki so nastale ob pisanju magistrske naloge, tako ne potrjujejo le razvojnega potenciala mediacije, ampak predvsem izpostavljajo nujnost sistemske podpore, brez katere tovrstni procesi v šolskem vsakdanu težje dolgoročno obstanejo.</dc:description><dc:publisher>E. Petrovič</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-07 08:30:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182314</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
