<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=182292"><dc:title>VPLIV TUJIH VIROV FINANCIRANJA NA DELOVANJE NEVLADNIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI IN IZBRANIH EVROPSKIH DRŽAVAH</dc:title><dc:creator>KOLETNIK,	BORIS	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pevcin,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nevladne organizacije</dc:subject><dc:subject>tuje financiranje</dc:subject><dc:subject>legitimnost</dc:subject><dc:subject>avtonomija</dc:subject><dc:subject>civilna družba</dc:subject><dc:subject>pluralnost</dc:subject><dc:subject>donatorski sistemi</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo analizira vpliv tujega, zlasti ideološko profiliranega financiranja na delovanje, programsko avtonomijo in zaznano legitimnost nevladnih organizacij v Sloveniji, na Madžarskem in v Nemčiji. Izhodišče je teza, da struktura donatorjev in stopnja transparentnosti pomembno oblikujeta notranjo pluralnost civilne družbe ter način, kako javnost in politika vrednotita vlogo NVO. Namen raziskave je zato razumeti, kako se tuji viri v različnih nacionalnih okoljih odražajo v avtonomiji, legitimnosti in stabilnosti zagovorniških organizacij. Raziskava metodološko temelji na primerjalnem in mešanem metodološkem pristopu. Uporabljena je bila analiza pravnih in institucionalnih okvirov, vsebinska analiza letnih poročil, projektnih dokumentov in javne komunikacije izbranih NVO, sekundarni statistični in finančni podatki ter omejeno anketiranje z odprtimi vprašanji. Razvit je bil tudi indikator ideološke skladnosti med programi NVO in profili donatorjev. Rezultati potrjujejo, da visoka odvisnost od majhnega števila ideološko profiliranih donatorjev vodi v izrazito tematsko skladnost z njihovimi prioritetami ter zmanjšuje vsebinsko raznolikost sektorja. V Sloveniji in na Madžarskem se to odraža v politični polarizaciji in v diskurzih o »tujem vplivu«, medtem ko v Nemčiji institucionaliziran, pluralno zasnovan model financiranja blaži konfliktne učinke in krepi legitimnost NVO. Naloga prispeva k razumevanju razmerja med financiranjem, avtonomijo in legitimnostjo civilne družbe ter poudarja potrebo po preglednejših, stabilnih in vrednotno uravnoteženih mehanizmih podpore. Ugotovitve so uporabne tako za oblikovalce politik kot za NVO same, saj omogočajo razvoj strategij za krepitev transparentnosti, pluralnosti in javnega zaupanja.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-06 13:05:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182292</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
