<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=182269"><dc:title>Stališča in znanje dijakov o bioplastiki</dc:title><dc:creator>Češnovar,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomažič,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jemec Kokalj,	Anita	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>biorazgradljiva plastika</dc:subject><dc:subject>osnovnošolsko učenje in poučevanje</dc:subject><dc:subject>bioplastika</dc:subject><dc:subject>biorazgradljiva plastika</dc:subject><dc:subject>znanje</dc:subject><dc:subject>stališča</dc:subject><dc:subject>dijaki</dc:subject><dc:subject>šola</dc:subject><dc:subject>okolje</dc:subject><dc:description>Plastika je v 20. stoletju revolucionarno preobrazila družbo, vendar njena široka uporaba in posledično kopičenje predstavljata resne okoljske izzive. Bioplastika se pogosto omenja kot trajnostna rešitev za zmanjšanje plastičnih odpadkov. Kljub temu je poznavanje bioplastike in njenih vplivov na okolje med prebivalstvom precej nizko. Namen te raziskave je bil ugotoviti, kakšna je raven znanja in stališč dijakov o bioplastiki ter ali se le-ti razlikujejo glede na spol in letnik šolanja. Ugotovili smo, da ima večina dijakov nizko raven znanja o bioplastiki. Le 41,6 % dijakov je pravilno razumelo, da pojma "bioplastika" in "biorazgradljiva plastika" nista sinonima. Nadalje, le 24,5 % dijakov je vedelo, da bioplastika ni narejena izključno iz naravnih materialov. Statistično pomembne razlike so se pojavile v stališčih med spoloma glede koristnosti in vpliva na zdravje pri izdelkih za enkratno uporabo iz običajne plastike. Poleg tega smo ugotovili razlike v stališčih med dijaki prvega in tretjega letnika glede izdelkov za enkratno uporabo iz bioplastike. Rezultati raziskave kažejo na potrebo po izboljšanju izobraževanja o bioplastiki, ki je ključno za oblikovanje trajnostnih rešitev in spodbujanje odgovornega ravnanja z odpadki. Ugotovitve so pomembne za razvoj učinkovitih izobraževalnih programov, ki bi pripomogli k boljšemu razumevanju problematike in spremembi vedenja med mladimi. Rezultati so lahko koristni tudi za izobraževalne institucije, politične odločevalce in nevladne organizacije pri načrtovanju nadaljnjih ukrepov za zmanjšanje plastičnega onesnaževanja.</dc:description><dc:publisher>N. Češnovar</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-06 08:30:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182269</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
