<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=182225"><dc:title>Premoženjski davki: problematika in možnosti za poenostavitev</dc:title><dc:creator>Kotnik Oprešnik,	Nadja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klun,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>premoženjski davki</dc:subject><dc:subject>davek od premoženja</dc:subject><dc:subject>poenostavitev postopkov</dc:subject><dc:subject>odmera davka</dc:subject><dc:subject>kompleksnost napovedi</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava problematiko premoženjskih davkov v Sloveniji, s poudarkom na davku od premoženja in možnostih poenostavitve postopkov njegove odmere. Raziskava izhaja iz razdrobljenega sistema obdavčitve nepremičnin, pri katerem se pri različnih dajatvah pogosto ponavljajo isti podatki, kar povečuje administrativno breme za zavezance in davčni organ. Namen dela je bil preučiti možnosti poenostavitve postopkov odmere nepremičninskih davkov, ugotoviti, katere težave zavezanci zaznavajo pri vlaganju napovedi, ter preveriti, kako doživljajo napoved za odmero davka od premoženja.
Raziskava je temeljila na pregledu literature, analizi zakonodaje in primerjalni analizi podatkov, ki se uporabljajo pri odmeri različnih nepremičninskih dajatev. Posebej so bile primerjane napovedi za davek na promet nepremičnin, davek od premoženja ter dohodnino od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine. V empiričnem delu je bila uporabljena anketa o poznavanju nepremičninskih davkov, izkušnjah z vlaganjem napovedi in zahtevnosti napovedi za davek od premoženja.
Ugotovljeno je bilo, da področje davka od premoženja temelji na zastarelih pravnih predpisih, ki omejujejo večje sistemske spremembe, dopuščajo pa nekatere manjše postopkovne izboljšave. Anketirani zavezanci nepremičninske davke v povprečju poznajo srednje dobro, napoved za odmero davka od premoženja pa večinoma ocenjujejo kot kompleksno, obsežno in podatkovno zahtevno.
Rezultati raziskave so praktično uporabni predvsem za FURS, saj opozarjajo na glavne težave postopkov. Ugotovitve kažejo, da bi bilo mogoče z boljšo uporabo podatkov, ki jih zavezanci prijavijo pri odmeri posameznih nepremičninskih davkov, ter z zmanjšanjem podvajanja informacij poenostaviti postopke in zmanjšati administrativno breme za zavezance in davčni organ. Posredno so lahko ugotovitve koristne tudi pri razmisleku o nadaljnjih izboljšavah na področju obdavčitve nepremičnin.</dc:description><dc:publisher>[N. Kotnik Oprešnik]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-04 12:50:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182225</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
