Pripravljenost neaktivnih zasebnih lastnikov gozdov za poslovno sodelovanje s ponudniki gozdarskih storitev v gozdnogospodarskem območju MariborJavornik, Nik (Avtor) Pezdevšek Malovrh, Špela (Mentor) zasebni gozdovineaktivni zasebni lastniki gozdovposlovno sodelovanjeponudniki gozdarskih storitevV Sloveniji je velik delež neaktivnih zasebnih lastnikov gozdov, kar pomeni, da z gozdovi zelo redko gospodarijo ali tudi ne gospodarijo. Glede na dejstvo, da prevladujejo zasebni gozdovi, je učinkovito gospodarjenje z njimi ključnega pomena za doseganje ciljev gozdnih politik tako na EU kot nacionalni ravni. Eden izmed možnih pristopov k večji izrabi naravnega potenciala zasebnih gozdov je spodbujanje poslovnega povezovanja med neaktivnimi zasebnimi lastniki gozdov in njihovega poslovnega sodelovanja s ponudniki gozdarskih storitev. Raziskava temelji na rezultatih ankete, izvedene med neaktivnimi zasebnimi lastniki gozdov v gozdnogospodarskem območju Maribor (n=100). Med glavnimi razlogi za neaktivnost so anketirani izpostavili pomanjkanje potrebe po gospodarjenju z gozdovi, premalo časa, nezadostno znanje ter pomanjkanje motivacije, saj pogosto niso finančno odvisni od svojega gozda. Le 14 % anketiranih neaktivnih zasebnih lastnikov gozdov ocenjuje, da ima dovolj znanja za skrbno gospodarjenje z gozdovi, vendar kar 55 % anketiranih izraža željo, da bi v prihodnjih desetih letih bolj aktivno gospodarilo s svojim gozdom. Najpogosteje navedeni cilji gospodarjenja z gozdovi so bili: ohranjanje gozda za prihodnje generacije, varstvo vodnih virov in tal ter uporaba gozda za rekreacijo. Dobra tretjina neaktivnih zasebnih lastnikov gozdov je pripravljenih za poslovno sodelovanje s ponudniki gozdarskih storitev pri izvedbi del ali skupnem nastopu na trgu. Najprimernejši obliki poslovnega sodelovanja se jim zdita odkup lesa na kamionski cesti ter najem storitve sečnje in spravila lesa. Rezultati raziskave potrjujejo, da so neaktivni zasebni lastniki gozdov izrazito heterogena skupina; v raziskavi smo identificirali tri skupine neaktivnih zasebnih lastnikov gozdov, ki smo jih povezali s sociološkim modelom Sinus Milieus. Največji delež neaktivnih zasebnih lastnikov gozdov pripada naravovarstvenim neaktivnim zasebnim lastnikom gozdov (53 %), sledijo socialni neaktivni lastniki gozdov (25 %) in tradicionalni neaktivni zasebni lastniki gozdov (22%). Za bolj učinkovito izrabo naravnega potenciala zasebnih gozdov je najprej potrebno sistematično identificirati neaktivne zasebne lastnike gozdov ter jih ustrezno informirati in izobraziti o pomenu gospodarjenja z gozdovi in možnostih poslovnega sodelovanja. [N. Javornik]20262026-04-25 07:15:22Magistrsko delo/naloga182140sl