<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=182090"><dc:title>Spremljanje urejenosti glikemije diabetičnih bolnikov z dvema metodama določanja glikiranega hemoglobina v krvi</dc:title><dc:creator>Kralj,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Osredkar,	Joško	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Krivec,	Štefka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Glikemični status</dc:subject><dc:subject>glikiran hemoglobin (HbA1c)</dc:subject><dc:subject>hiperglikemija – povečana koncentracija glukoze</dc:subject><dc:subject>POCT – Testiranje ob preiskovancu</dc:subject><dc:subject>sladkorna bolezen.</dc:subject><dc:description>Nadzor nad glikemijo je temelj urejanja sladkorne bolezni ter s tem povezanega zmanjševanja tveganja za kronične zaplete. Eden pomembnih kazalnikov glikemičnega statusa je HbA1c v krvi. Njegova vrednost predstavlja oceno glikemije v obdobju preteklih treh mesecev.
V magistrskem delu smo se osredotočili na 102 bolnika Diabetološke ambulante Splošne bolnišnice Celje. Bolnikom smo po odvzemu venske krvi v epruveto z dodanim antikoagulantom K2EDTA izmerili HbA1c z dvema imunokemijskima metodama, in sicer najprej na biokemijskem analizatorju Cobas c501 proizvajalca Roche Diagnostics na Oddelku za laboratorijsko medicino Splošne bolnišnice Celje in nato na POC (Point of care; ob preiskovancu) aparatu DCA Vantage proizvajalca Siemens Healthineers v Diagnostičnem laboratoriju ZSZD Nazarje. Statistično smo ovrednotili natančnost oz. ponovljivost metode za HbA1c na aparatu DCA Vantage, ki je glede na rezultate proizvajalca kontrolnega materiala (Siemens Healthineers) podal primerljiv izračun koeficienta variacije CV (Coefficient of Variation). Iz tega je razvidno, da je POC aparat v ZSZD Nazarje ustrezno natančen oz. so rezultati analiz z njim ponovljivi ter je tako primeren za spremljanje glikemičnega statusa sladkornih bolnikov v Diabetološki ambulanti. 
Statistično smo ovrednotili primerljivost metod z linearno regresijo Passing-Bablok ter preučili odstopanja med metodama. Ugotovili smo, da je med meritvami HbA1c v Splošni bolnišnici Celje in ZSZD Nazarje zelo visoka korelacija.
Statistično smo ovrednotili primerljivost metod z Bland-Altmanovim diagramom ujemanja med dvema metodama. Ugotovili smo, da sta metodi dovolj skladni, da ju lahko uporabimo izmenično.
V študiji DCCT (Diabetes Control and Complications Trial) pomeni ugodni glikemični status dobro urejena sladkorna bolezen s HbA1c ≤ 7,0 % in glukozo v serumu ali plazmi od 4 do 7 mmol/L na tešče in &lt; 10 mmol/L po obroku. Delež bolnikov, ki so dosegli glikemični cilj, je bil 30,4 % (HbA1c je ≤ 7,0 % oz. 53 mmol/mol), delež bolnikov, ki ga niso dosegli, pa 69,6 % (HbA1c je ≥ 7,1 % oz. 54 mmol/mol). 
Sočasno smo pri bolnikih poleg določitev HbA1c spremljali dodatne serumske preiskave, ki se najpogosteje določajo pri sladkornih bolnikih: glukozo, kreatinin z oGF, holesterol, trigliceride, HDL-holesterol ter LDL-holesterol. Z dodatnimi preiskavami smo poskušali dobiti širši vpogled v pojavnost zapletov glede na dosežen glikemični status bolnikov in dejavnike tveganja. Z neparametričnim statističnim testom Mann-Whitney smo primerjali dodatne serumske preiskave pri skupini bolnikov, ki dosegajo glikemični cilj, in tisti, ki ga ne dosegajo.</dc:description><dc:publisher>[U. Kralj]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-24 08:45:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182090</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
