<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=182053"><dc:title>Izražanje čustev otrok in mladostnikov skozi risbo: možnosti interpretacije za socialno delo</dc:title><dc:creator>Zorn,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gril,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>čustva</dc:subject><dc:subject>otroci in mladostniki</dc:subject><dc:subject>izrazno-ustvarjalna sredstva</dc:subject><dc:subject>otroška risba</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo raziskuje vlogo risbe kot ustvarjalno-izraznega sredstva v socialnem delu z otroki in mladostniki. Izhodišče strokovne obravnave izhaja iz razkoraka med načelom celostnega sodelovanja z uporabniki in prakso, ki se pogosto opira na verbalno komunikacijo. Pri tem imajo lahko nekateri otroci in mladostniki težave z izražanjem svojih čustev in lastnih življenjskih izkušenj. Namen raziskave je preučiti, kako otroci in mladostniki izražajo čustva preko risbe, katere barve in motivi so najpogosteje uporabljeni za prikaz pozitivnih in negativnih čustev, kako se izražanje čustev razlikuje glede na starost,  kako otroci in mladostniki doživljajo in reflektirajo likovno ustvarjanje ter do kakšnih uvidov o sebi ob tem prihajajo. 
Raziskava je sestavljena iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V teoretičnem delu najprej predstavim temeljna in sestavljena čustva. Nato obravnavam razvojno obdobje otroka in mladostnika. V tretjem poglavju podrobneje predstavim otroško risbo in njene značilnosti. Teoretični del zaključim s poglavjem o pomoči z likovno umetnostjo. 
V raziskovalnem delu sem izvedla kvalitativno raziskavo risbe z dvanajstimi udeleženci. Podatki so bili zbrani s pomočjo skupinske risarske delavnice, dopolnjeni pa z individualno interpretacijo ter refleksijo otrok in mladostnikov. Podatki so bili obdelani kvalitativno, sledili pa so zapis rezultatov, razprava ter predlogi za nadaljnjo prakso. 
Ugotovila sem, da se veselje kaže kot čustvo, upodobljeno z največjo barvno raznolikostjo in pestro motiviko. Jeza se prek risbe izraža kot čustvo, upodobljeno prek osrednjega motiva ob manjši uporabi različnih barv. Žalost se kaže kot čustvo, pri katerem je bil osrednji motiv največkrat vezan na vreme ali šolsko okolje. Pri upodobitvi strahu je bila največkrat uporabljena siva barva, osrednji motiv pa je bil vezan na živali ali temo. Ugotovila sem, da so risbe sodelujočih, ki so na prehodu k realistični fazi, prostorsko preprosteje upodobljene. Risbe sodelujočih v realistični fazi pa kažejo višjo stopnjo vizualne upodobitve. Sodelujoči so delavnico pozitivno ovrednotili in so bili s svojim izdelkom zadovoljni. Otroci in mladostniki so se s pomočjo izvedene delavnice  naučili prikazati svoja čustva skozi risbo. 
Rezultati raziskave lahko omogočijo poglobljeno razumevanje otrokovih čustev, prinesli pa so tudi nova spoznanja o uporabi risbe kot komunikacijskega in podpornega orodja pomoči v socialnem delu. Zbrani podatki lahko prispevajo k strokovno utemeljeni uporabi izrazno ustvarjalnih metod pri delu z otroki in mladostniki.</dc:description><dc:publisher>[L. Zorn]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-23 09:01:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182053</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>