<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=182035"><dc:title>Razumevanje naravoslovnega raziskovanja pri učencih 9. razreda v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Pondelek,	Damjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Devetak,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vošnjak,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Naravoslovje</dc:subject><dc:subject>naravoslovna pismenost</dc:subject><dc:subject>naravoslovno raziskovanje</dc:subject><dc:subject>učenje z raziskovanjem</dc:subject><dc:subject>štirinajstletniki.</dc:subject><dc:description>Za razvoj naravoslovne pismenosti je ključno, da učenci razumejo, kako znanost deluje, zakaj se raziskuje in na kakšen način se oblikujejo znanstveni dokazi. Oblikovanje raziskovalnih spretnosti mora potekati postopno, pri čemer učitelji uporabljajo različne oblike raziskovalnega pouka. Treba je oblikovati ustrezno učno okolje, ki učencem omogoča samostojno postavljanje vprašanj, načrtovanje preprostih raziskav, izvajanje eksperimentov, opazovanje in analiziranje rezultatov. Pomembno je, da učitelji učencem nudijo strukturirano podporo in jih hkrati spodbujajo k samostojnemu razmišljanju. S tem razvijajo sposobnosti kritičnega mišljenja, interpretacije in ustvarjalnosti. Z načrtnim razvijanjem naravoslovnih kompetenc lahko dosežemo cilje naravoslovne pismenosti, ki so v sodobni družbi ključnega pomena za razumevanje sveta. Učenje z raziskovanjem je zato tudi sredstvo za spodbujanje učenčeve notranje motivacije, interesov in pozitivne samopodobe, kar vpliva na dolgoročno učno uspešnost in odnos do predmeta naravoslovja. 
V raziskavi, ki je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, je sodelovalo sto dvajset učencev 9. razreda iz šestih osnovnih šol. Pri učencih smo s preizkusom znanja ugotavljali njihovo razumevanje naravoslovnega raziskovanja, z dodanim vprašalnikom o individualnem interesu in samopodobi pa smo ugotavljali raven interesa do učenja naravoslovnih vsebin in raven samopodobe kot motivacijskega ojačevalca, ki se nanaša na zaznavo lastne kompetentnosti. Rezultati so pokazali, da večina učencev izraža naivno poznavanje in razumevanje naravoslovnega raziskovanja. Pogosto ne prepoznajo razlike med podatki in znanstvenimi dokazi, ne razumejo, da raziskovalno vprašanje predstavlja temelj raziskave, in zmotno verjamejo, da vse znanstvene raziskave sledijo enotnemu zaporedju korakov. Pomanjkljivo je bilo razumevanje tudi o tem, kako končne razlage raziskav temeljijo na kombinaciji zbranih podatkov in predhodnega znanja. Analiza stališč učencev do naravoslovja je pokazala, da učence predmet naravoslovje zanima, pri pouku radi sodelujejo, vendar pa se z naravoslovnimi vsebini ne bi dodatno ukvarjali izven pouka. Ugotovljeno je bilo, da so učenci kljub nizkem razumevanju naravoslovnega raziskovanja trdili, da učna vsebina pri naravoslovju zanje ni pretežka, da imajo zadovoljive ocene in so dobri pri predmetu naravoslovje.</dc:description><dc:publisher>D. Pondelek</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-23 08:30:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182035</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
