<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=182021"><dc:title>Idejna zasnova revitalizacije Veslaškega kluba Ljubljanica</dc:title><dc:creator>Srdić Kranjc,	Nikolaj	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žnidaršič,	Rok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Veslaški klub Ljubljanica</dc:subject><dc:subject>športna
infrastruktura</dc:subject><dc:subject>reka Ljubljanica</dc:subject><dc:subject>Jože Plečnik</dc:subject><dc:subject>urbana krajina</dc:subject><dc:subject>trajnostna
arhitektura</dc:subject><dc:subject>javni prostor</dc:subject><dc:subject>vodna os</dc:subject><dc:description>Veslaški klub Ljubljanica, eden
najstarejših športnih klubov v
Sloveniji, že več kot stoletje deluje
ob reki Ljubljanici. Danes se sooča s
prostorskimi omejitvami in zastarelo
infrastrukturo, ki ne omogočata razvoja
sodobnih športnih dejavnosti in širših
družbenih programov. Obstoječi objekt
je premajhen, ne omogoča širitve in
nima ustreznih zunanjih površin za
vadbo na suhem, hkrati pa prekinjena
sprehajalna pot ob reki zmanjšuje
povezavo med mestom in naravnim
okoljem Ljubljanskega barja.
Naloga s sodobno arhitekturno zasnovo
vzpostavlja prostorske pogoje za
delovanje kluba ter oblikuje nov javni
prostor, ki povezuje šport, kulturo in
rekreacijo. Koncept izhaja iz značaja
lokacije in dinamike gibanja reke ter
veslanja. Novi objekt se z lahkotnostjo
in transparentnostjo vključuje v krajinski
kontekst ter nadaljuje Plečnikovo
vizijo vodne osi Ljubljane. Zasnova, ki
odpira zasebni prostor kluba javnemu
dobremu, presega meje športne
infrastrukture in ustvarja prostor
vključevanja, dostopen širši skupnosti.
V kletni etaži je umeščen hangar za
čolne s servisnimi prostori, kar omogoča
neposreden stik z reko in hkrati ohranja
neprekinjenost sprehajalne poti ob
obrežju v smeri proti Ljubljanskemu
barju. Pritličje združuje klubske prostore
ter večnamenski prostor s kavarno,
odprto proti reki. Zunanje površine -
terase, tribune in pešpoti - delujejo kot
podaljšek javnega prostora ter vabijo k
srečevanju, opazovanju in gibanju.
Zasnova Veslaškega kluba Ljubljanica
ponovno vzpostavlja stik med mestom
in reko ter ustvarja sodoben, odprt in
dostopen javni prostor, ki povezuje
šport, skupnost in naravo v enotno
prostorsko izkušnjo.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-04-22 13:32:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182021</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
