<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=182007"><dc:title>Razvoj in uporaba elektronskih nosov za zaznavanje hlapnih organskih spojin</dc:title><dc:creator>Furlan,	Valentina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ravnik,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>elektronski nos</dc:subject><dc:subject>VOC</dc:subject><dc:subject>PCA</dc:subject><dc:subject>statistična analiza</dc:subject><dc:subject>Welcheva ANOVA</dc:subject><dc:subject>olfaktorni sistem</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu se osredotočamo na razvoj in uporabo elektronskih nosov, ki
služijo kot imitacije olfaktornih sistemov. V začetnem delu naloge se posvetimo motivom
za uporabo elektronskih nosov, katerih zaznava temelji na absorpciji hlapnih
organskih molekul na površini senzorjev. Nato si podrobneje pogledamo delovanje
elektronskega nosu, na katerem so bile izvedene meritve predstavljene v magistrskem
delu. V okviru naloge se osredotočamo na testiranje občutljivosti senzorjev
na biološke vzorce, ko analiziramo izdihan zraka na tešče in po kajenju. Pred tem z
meritvami destilirane vode testiramo še ustreznost delovanja sistema. Cilj naloge je
preveriti, ali sistem lahko razlikuje med destilirano vodo in človeškim izdihom, nato
pa še med različnimi izdihi. Rezultate obravnavamo statistično, tako da na podlagi
povprečnih vrednosti meritev opravimo test Welcheve ANOVA, ki nam bo povedal,
ali so povprečja meritev vzorcev na posameznem senzorju različna ali ne. Nazadnje
preverimo še ločevanje vzorcev s pomočjo analize glavnih komponent.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-22 08:15:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>182007</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>