Upravna regulacija znanstvene negotovosti: primer titanovega dioksidaGruden, Ana (Avtor) Pečarič, Mirko (Mentor) titanov dioksidznanstvena negotovostprosta presoja dokazovpristop teže dokazovprevidnostno načeloočitna napakaMagistrsko delo obravnava upravno regulacijo znanstvene negotovosti na področju kemikalij v Evropski uniji (EU). Osrednji raziskovalni problem je razvrstitev titanovega dioksida (TiO₂) kot rakotvorne snovi, ki je bila s strani Sodišča EU razveljavljena zaradi očitnih metodoloških napak. Namen dela je analizirati doseg proste presoje dokazov specializiranih agencij pri presoji zapletenih znanstvenih vprašanj v razmerah, kjer dokazi niso konsistentni. Raziskava temelji na kvalitativni pravni analizi zakonodaje (zlasti uredb CLP in REACH) ter sodne prakse Sodišča EU. Uporabljena je metoda študije primera TiO₂ v primerjavi z zadevo kreozota glede vprašanja delne ničnosti aktov. Empirični del vključuje polstrukturirana intervjuja z uslužbenkama Urada RS za kemikalije (URSK), ki sta neposredno sodelovali v postopkih harmonizirane razvrstitve snovi na ravni EU. Ugotovitve kažejo, da prosta presoja dokazov agencij, kot je ECHA, pri tehnokratskem odločanju ni neomejena. Sodišče EU je v primeru TiO₂ ugotovilo očitno napako pri uporabi Morrowovega izračuna in parametrov gostote delcev. Materialnopravni standard intrinzičnih lastnosti snovi deluje kot ključna varovalka, ki preprečuje razvrstitev na podlagi učinkov, ki so zgolj posledica specifičnih eksperimentalnih pogojev, kot je pljučna preobremenitev. Delo ponuja konkretne smernice za uporabo pristopa teže dokazov (Weight of Evidence) v nacionalni upravni praksi URSK. Raziskava prispeva k razvoju stroke javne uprave z osvetlitvijo meja tehnokratske avtonomije in nujnosti transparentnega sporočanja negotovosti. Rezultati poglabljajo razumevanje sodnega nadzora nad znanstveno-tehničnimi vprašanji ter razmerja med previdnostnim načelom in pravno varnostjo.[A. Gruden]20262026-04-21 09:45:01Magistrsko delo/naloga181972sl