<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=181918"><dc:title>Pruska modra, negotovost, mutacije, infosfera in perspektiva</dc:title><dc:creator>Šilec Petek,	Dorian	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lorenci,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Horvat,	Sebastijan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>infosfera</dc:subject><dc:subject>konstrukcija sedanjosti</dc:subject><dc:subject>naključje</dc:subject><dc:subject>perspektiva</dc:subject><dc:subject>zgodovina podob</dc:subject><dc:subject>več kot človeški svet</dc:subject><dc:description>Besedilo PRUSKA MODRA, NEGOTOVOST, MUTACIJE, INFOSFERA in
PERSPEKTIVA: Pet esejev o subjektivni interpretaciji je pet esejev, ki raziskujejo
fenomenološko mrežo sodobne umetnosti ter se ukvarjajo z odnosom do zgodovinskega arhiva, naključja in infosfere.
Besedila se esejsko in metodološko prosto pretakajo med zgodovinskimi viri, osebnimi umetniškimi stališči ter filozofsko-kritičnimi sklepanji.
V končni konsekvenci ustvarjajo besedila rizomatsko horizontalno mrežo možnih načinov razmišljanja o sodobni umetnosti v primežu poznega kapitalizma.
Pruska modra sledi izumu pigmenta pruske modre preko njegove uporabe v smrtonosnem pesticidu Ciklon B, ki so ga uporabljali Nacisti, vse do prvih sanj o umetni inteligenci v povojnih ZDA.
Negotovost sledi propadu fevdalizma v evropskem srednjem veku in začetku iskanja novega političnega sistema, ki bi bil stabilnejši kot fevdalizem. S tem vstopom v moderno dobo se v Evropi in po svetu sproži proces pehanja prebivalstva v stanje negotovosti, zaradi katerega
lahko kapitalizem neomajno spreminja tako človeški kot več kot človeški svet.
Besedilo Mutacije sledi ideji genija v umetnosti in na primerih iz evolucijske biologije raziskuje alternativno mišljenje o tem, kako se skozi zgodovino razvijajo ideje in dogajajo umetniški premiki.
Infosfera popisuje zgodovino podob in njihovo stekanje v prosti pad, torej stanje sodobne psevdovirtualne resničnosti, v kateri živimo.
Perspektiva sledi zgodovini stilno-formalnih sprememb v slikarstvu in fotografiji ter drugih umetniških disciplinah, ki se stekajo v kaotičnost antropocenskega zdaj, v katerem umetnost ugotovi, da je treba človeštvo premakniti iz centra.</dc:description><dc:publisher>[D. Šilec Petek]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-04-20 09:00:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181918</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
