Izboljšava polsinteznega postopka priprave standardov nečistot pimekrolimusaPeterka, Jan (Avtor) Pajk, Stane (Mentor) Žigart, Nina (Komentor) pimekrolimusaskomicinnečistotepolsintezni pristopkloriranjeV zadnjih letih narašča potreba po referenčnih standardih nečistot zdravilnih učinkovin, saj so ti ključni za zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravil. Pimekrolimus, makrociklični laktam z imunomodulatornim delovanjem, se uporablja pri zdravljenju vnetnih kožnih bolezni. Pridobiva se s pomočjo polsinteznega pristopa iz askomicina (FK520), pri katerem med fermentacijo poleg glavne učinkovine nastajajo tudi stranski produkti. Ker se v končnem produktu obravnavajo kot nečistote, kontrola kakovosti vključuje preverjanje njihove vsebnosti s pomočjo ustreznih referenčnih standardov. Tradicionalni postopki pridobivanja le teh temeljijo na čiščenju izbranih stranskih frakcij končne učinkovine. Ti postopki so zamudni in za nekatere nečistote neučinkoviti. Zato smo v okviru magistrskega dela razvili polsintezni pristop, ki izhaja iz biosinteznih nečistot FK520. Iz fermentacijskih brozg, v katerih so bili uporabljeni modificirani sevi Streptomyces ascomycinicus H076, ki kot glavni produkt tvorijo etilne nečistote FK520, smo s tekoče–tekoče ekstrakcijo izolirali štiri biosintezne nečistote FK520; 19-etil-19-dezmetil FK520, 21-etil-21-dezmetil FK520, 27-etil-27-dezmetil FK520 ter 17-dezmetil FK520. Pri tem smo dosegli povprečni izkoristek 82 %. Sledilo je odstranjevanje nepolarnih primesi, čiščenje s preparativno tekočinsko kromatografijo in ekstrakcijo na trdnem nosilcu. Industrijski postopek selektivnega kloriranja FK520 z N-klorosukcinimidom v prisotnosti trifenilfosfina, smo prenesli na laboratorijski nivo in preverili relativni izkoristek, določili optimalna razmerja reagentov ter spremljali hitrost reakcije pri različnih koncentracijah FK520. Najboljši relativni izkoristek je bil 75 %. Ugotovili smo, da višje koncentracije klorirnega reagenta pospešijo reakcijo, vendar hkrati povečajo nastanek dehidrirane oblike pimekrolimusa. Optimiziran postopek smo nato uporabili za izolirane nečistote in dosegli primerljive pretvorbe v končne produkte v območju 63–78 %. Po reakciji smo produkte ekstrahirali, dodatno očistili in kristalizirali. Istovetnost in UV-čistost kristaliziranih produktov smo ovrednotili s tekočinsko kromatografijo sklopljeno z UV in MS. Pripravili smo štiri vzorce ciljnih nečistot pimekrolimusa, katerih UV-čistost je presegala 80 %, v več primerih pa je seštevek glavne oblike in tavtomere dosegel več kot 90 %.20262026-04-18 08:45:23Magistrsko delo/naloga181898sl