<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=181896"><dc:title>Vpliv težkih kovin na rast studenčnega jetrenjaka (Marchantia polymorpha subsp. ruderalis)</dc:title><dc:creator>Grandljič,	Neja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strgulc Krajšek,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>biologija</dc:subject><dc:subject>rastline</dc:subject><dc:subject>studenčni jetrenjak</dc:subject><dc:subject>Marchantia polymorpha subsp. ruderalis</dc:subject><dc:subject>rast steljk</dc:subject><dc:subject>onesnaženost tal</dc:subject><dc:subject>težke kovine</dc:subject><dc:description>V okviru magistrskega dela smo merili uspešnost rasti in vegetativnega razmnoževanja podvrste studenčnega jetrenjaka, Marchantia polymorpha subsp. ruderalis, ki je uspevala na zemlji z različno stopnjo onesnaženosti s težkimi kovinami. Preverili smo tudi, ali se pojavljajo razlike v rasti med rastlinami, ki so bile nabrane na različnih lokacijah po Sloveniji, ter uspešnost rasti moških in ženskih rastlin. Rastline smo nabrali v štirih mestih v Sloveniji, skupno na osmih nahajališčih in jih namnožili. V vsakem kraju smo nabrali vzorec moške in ženske rastline. Zemljo, onesnaženo s težkimi kovinami, smo nabrali na območju Žerjava, neonesnaženo zemljo pa na Jezerskem. Pripravili smo tudi mešanici teh dveh prsti. Rastline smo, izpostavljene različnim koncentracijam kovin, spremljali 35 dni. Ugotovili smo, da rastline najbolje rastejo na povsem neonesnaženi prsti. Rastline na onesnaženi prsti in v mešanici, ki je vsebovala večji delež žerjavske prsti, so rastle najslabše. Rastline, ki so rastle na mešanici onesnažene in neonesnažene prsti z manjšim deležem žerjavske prsti, pa so pokazale vmesno stopnjo rasti. Rastline, ki so rastle na neonesnaženi prsti, so razvile največ razplodnih košaric, najmanj pa so jih razvile rastline na onesnaženi prsti. Rastline, ki so rastle na mešanici onesnažene in neonesnažene prsti, pa so pokazale vmesno stopnjo razvoja razplodnih košaric. Opazili smo tudi znotrajvrstno variabilnost, saj so rastline, nabrane v Mariboru, rastle najbolje. Ugotovili smo, da ženske rastline na onesnaženih substratih bolje uspevajo od moških, ženske rastline pa so bolje od moških rastlin uspevale tudi glede na različen substrat. Rezultati kažejo, da je vrsta M. Polymorpha subsp. ruderalis občutljiva na povečano koncentracijo kovin v tleh.</dc:description><dc:publisher>N. Grandljič</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-18 08:30:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181896</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
