Vnos energije in hranil pri otrocih 4.-6. razreda osnovne šole pred in po spremembi jedilnikaPetrovčič, Ana (Avtor) Vičič, Vid (Mentor) Ferjančič, Blaž (Komentor) Jevšnik Podlesnik, Mojca (Recenzent) magistrska delasanitarno inženirstvošolska prehranaenergijska in hranilna vrednost šolskih kosilhedonska všečnostUvod: Šolska prehrana je pomemben javnozdravstveni dejavnik, saj bistveno prispeva k dnevnemu energijskemu in hranilnemu vnosu pri otrocih ter oblikovanju njihovih prehranskih navad. Kakovost ponujenih obrokov, dejanski vnos hrane, sprejemljivost šolskih obrokov pri otrocih in količina zavržene hrane so ključni kazalniki učinkovitosti sistema šolske prehrane. Namen: Namen magistrskega dela je bil ovrednotiti energijsko in hranilno vrednost ponujenih in dejansko zaužitih šolskih kosil pri učencih 4.–6. razreda izbrane osnovne šole ter primerjati običajni in modelni jedilnik glede na skladnost s Smernicami za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Dodatno smo analizirali hedonsko sprejemljivost obrokov ter povezavo med všečnostjo in količino zavržene hrane. Metode dela: Raziskava je potekala na izbrani osnovni šoli v notranjski regiji, vključenih je bilo 36 učencev. Spremljali smo dva 14-dnevna jedilnika (običajni in modelni), pri čemer smo dejanski vnos hrane analizirali v zadnjih petih dneh spremljanja posameznega jedilnika. Energijsko in hranilno vrednost ponujenih obrokov smo ocenili z orodjem OPKP, dejanski vnos pa na podlagi tehtanja zavržene hrane in uporabe OPKP. Hedonsko sprejemljivost obrokov smo vrednotili s petstopenjsko lestvico. Podatke smo analizirali z opisno statistiko in s statističnimi testi. Rezultati: Povprečna energijska vrednost ponujenih kosil pri obeh jedilnikih ni dosegala priporočenih vrednosti za šolsko kosilo. Ugotovljena so bila tudi odstopanja pri prehranski vlaknini in omega-3 maščobnih kislinah, medtem ko je bila ponujena vsebnost beljakovin v povprečju ustrezna. Dejanski vnos pri modelnem jedilniku ni dosegal priporočil niti za energijo niti za katero koli hranilo, razen za beljakovine. Med jedilnikoma niso bile ugotovljene statistično značilne razlike v energijski in hranilni vrednosti, količini zavržene hrane ali povprečni hedonski oceni obrokov. Povezanost med hedonsko všečnostjo in maso zavržkov je bila šibka ter statistično neznačilna, medtem ko se je povezanost med hedonsko všečnostjo in ocenjeno količino hrane na krožniku izkazala za statistično značilno (p < 0,05). Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da zgolj uvedba prehransko ugodnejšega jedilnika ne zagotavlja nujno višjega dejanskega vnosa energije in hranil ali manjših zavržkov hrane. Ugotovitve poudarjajo potrebo po celostnem pristopu k načrtovanju šolskih kosil, ki poleg skladnosti s smernicami upošteva tudi dejanski vnos hrane, velikost porcij, realno izvedbo v praksi in aktivno vlogo vseh vključenih deležnikov.[A. Petrovčič]20262026-04-16 10:24:09Magistrsko delo/naloga181828sl