<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=181743"><dc:title>Obravnava gostote in vzgona v osnovni šoli z vidika sodobnih didaktičnih izhodišč</dc:title><dc:creator>Horvat,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenc,	Saša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nevrolingvistično programiranje</dc:subject><dc:subject>fizika</dc:subject><dc:subject>osnovnošolsko učenje in poučevanje</dc:subject><dc:subject>poučevanje fizike</dc:subject><dc:subject>gostota</dc:subject><dc:subject>vzgon</dc:subject><dc:subject>didaktika fizike</dc:subject><dc:description>Poučevanje fizike v osnovni šoli predstavlja didaktični izziv, saj se učenci pri obravnavi abstraktnih fizikalnih pojmov pogosto srečujejo s težavami pri razumevanju in oblikovanju ustreznih konceptualnih predstav. Med pojme, pri katerih se te težave pogosto pojavljajo, sodita tudi gostota in vzgon, saj njuno razumevanje zahteva povezovanje eksperimentalnih opažanj, razumevanje odnosov med fizikalnimi količinami ter prehajanje od konkretnih zaznavnih izkušenj k abstraktnemu pojmovnemu razumevanju. Didaktika naravoslovja zato poudarja pomen aktivnega učenja, eksperimentalnega dela ter uporabe različnih didaktičnih pristopov in izhodišč, ki lahko prispevajo k jasnejšemu strukturiranju razlage in učinkovitejšemu oblikovanju fizikalnih pojmov.

Magistrsko delo predstavlja obravnavo gostote in vzgona v osnovni šoli z vidika sodobnih didaktičnih izhodišč. Poseben poudarek je namenjen uporabi izbranih tehnik nevrolingvističnega programiranja pri strukturiranju učnega procesa in razlagi fizikalnih pojavov. Teoretični del naloge obravnava temeljne značilnosti nevrolingvističnega programiranja, njegove osnovne modele ter znanstvene pomisleke glede njegove uporabe; hkrati pa obravnava poučevanje fizike v osnovni šoli s poudarkom na gostoti in vzgonu ter problem napačnih predstav pri razumevanju pojavov mehanike tekočin.

Empirični del magistrskega dela vključuje zasnovo učne ure in delovnega lista za obravnavo gostote in vzgona v osnovni šoli, pri čemer so integrirane izbrane tehnike nevrolingvističnega programiranja. Poleg razvoja didaktičnega gradiva delo vključuje tudi kvalitativno raziskavo, izvedeno s polstrukturiranimi intervjuji z učitelji fizike, katere namen je pridobiti strokovno mnenje o didaktični ustreznosti, izvedljivosti, ter tudi o zaznanih prednostih in omejitvah uporabe predstavljenih pristopov.

Prispevek tega magistrskega dela je v analitični obravnavi možnosti vključevanja izbranih komunikacijskih in kognitivnih strategij v pouk fizike, predstavitvi didaktičnega gradiva z vključenimi NLP tehnikami ter analizi strokovnih pogledov učiteljev kot izhodišča za nadaljnje pedagoške in empirične raziskave na področju didaktike fizike.</dc:description><dc:publisher>E. Horvat</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-15 08:30:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181743</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
