Srednješolci s posebnimi potrebami in njihove izkušnje z načrtovanimi prehodiRebol, Miha (Avtor) Košak Babuder, Milena (Mentor) Pulec Lah, Suzana (Komentor) mladostniki s posebnimi potrebamimladi s posebnimi potrebamidijaki s posebnimi potrebamiprehod iz osnovne v srednjo šoloprehod iz srednje šole na študij ali v zaposlitevpodpora pri prehodunačrt prehodaVsaka večja sprememba okolja, v katerega posameznik prehaja, predstavlja pomemben razvojni izziv. Uspešnost prehoda je odvisna od značilnosti novega okolja, pripravljenosti posameznika ter podpore, ki jo prejme ob vključevanju. Pri tem imajo posebno vlogo prehodi v okviru vzgoje in izobraževanja, ki so na eni strani najbolj strukturirani, po drugi pa tudi najbolje raziskani. Vsak prehod na vzgojno-izobraževalni in/ali karierni poti zahteva od posameznika prilagajanje na nove akademske in socialne zahteve okolja ter na spremenjene vloge in odnose med različnimi deležniki. Zato mnogi otroci in mladostniki pri prehodih potrebujejo dodatno podporo s strani strokovnih delavcev ali drugih oseb. Pri tem imajo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami – v nadaljevanju PP – še izrazitejše težave pri prehodih in posledično večje potrebe po sistematični podpori. Ne glede na raven prehoda je za uspešen prehod pomembna podpora tako na akademskem in socialnem področju, pomembne pa so tudi aktivnosti, ki krepijo samozagovorništvo ter metakognitivne spretnosti otrok in mladostnikov. Takšna podpora naj bi bila načrtovana in usklajena v okviru načrta prehoda, ki vključuje posameznika in upošteva njegove potrebe. V okviru magistrskega dela smo želeli preučiti izkušnje dijakov s PP s podporo pri prehodu iz osnovne v srednjo šolo s strani strokovnih delavcev na osnovni in srednji šoli ter s podporo pri prehodu iz srednje šole na študij ali v zaposlitev s strani strokovnih delavcev na srednji šoli. Podatke smo pridobili z vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 52 dijakov s PP, ter jih dodatno poglobili z intervjuji šestih dijakov s PP. Rezultati raziskave so pokazali, da je bila večina dijakov, ne glede na raven podpore, deležna večine aktivnosti, ki na podlagi literature podpirajo sam prehod. Prav tako je večina dijakov, ne glede na raven prehoda, odgovorila, da so jim bile aktivnosti v pomoč, kar kaže na zaznano učinkovitost podpore. Nenazadnje so dijaki v večini izrazili zadovoljstvo s podporo, ki so je bili deležni. Preverjali smo tudi razlike glede na spol, letnik, srednješolski program ter vrsto primanjkljajev (vidni ali nevidni primanjkljaji). Rezultati raziskave so pokazali razlike predvsem v dostopnosti podpore glede na spol in letnik. Dijakinje so bile v manjši meri kot dijaki deležne določenih podpornih aktivnosti. Na drugi strani pa so bili dijaki 1. letnika deležni podpore v večji meri kot dijaki višjih letnikov. Na koncu ugotavljamo, da večina dijakov s PP ni bila deležna načrta prehoda, čeprav je bila s samo podporo, ne glede na obstoj načrta prehoda, zadovoljna. To nakazuje, da se podpora v praksi pogosto izvaja tudi brez formalno oblikovanega načrta prehoda. Na podlagi ugotovite raziskave lahko sklepamo, da je podpora prehodu iz osnovne v srednjo šolo in iz srednje šole na študij ali v zaposlitev v splošnem kakovostna, vendar se odpirajo pomembna vprašanja njene enakomerne dostopnosti za vse dijake s PP, kontinuiranosti podpore skozi celotno srednješolsko obdobje ter možnosti dodatnega izboljšanja kakovosti z bolj sistematičnim načrtovanjem in uresničevanjem načrta prehoda.M. Rebol20262026-04-15 08:30:09Magistrsko delo/naloga181742sl