<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=181737"><dc:title>Tujejezični otroci v slovenskih vrtcih</dc:title><dc:creator>Žilavec,	Gaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fekonja,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tujejezični otroci</dc:subject><dc:subject>otroci priseljenci</dc:subject><dc:subject>predšolska vzgoja</dc:subject><dc:subject>izkušnje strokovnih delavcev</dc:subject><dc:subject>medkulturna vzgoja</dc:subject><dc:description>V Sloveniji, predvsem na predšolski ravni vzgoje in izobraževanja, v zadnjih letih beležimo izrazit porast otrok, katerih prvi jezik ni slovenščina. To prinaša vrsto izzivov, ki jih obstoječa sistemska ureditev ne naslavlja zadostno in ustrezno. Vrtec ima pomembno vlogo pri razvoju tujejezičnih otrok, a strokovni delavci pogosto ne vedo, kako pristopiti k delu z njimi. Namen magistrske raziskave je bil oblikovati pregled stanja v slovenskih vrtcih glede vključenosti tujejezičnih otrok, preučiti izkušnje in izzive strokovnih delavcev pri delu z njimi ter izpostaviti strategije, ki jih pri svojem delu s to skupino otrok uporabljajo. V raziskavi je sodelovalo 176 strokovnih delavcev iz slovenskih javnih vrtcev, ki so izpolnili spletni vprašalnik, sestavljen iz odprtih in zaprtih vprašanj. To je omogočalo uporabo kombinirane metode s statistično analizo kvantitativnih in tematsko analizo kvalitativnih podatkov. Rezultati kažejo, da ima večina udeležencev izkušnje z delom s tujejezičnimi otroki. Do dela imajo nevtralen odnos, a ga zaznavajo kot zahtevnejšega od dela z otroki, ki govorijo slovensko. Uporabljajo pretežno ustrezne pristope, pri čemer so bolj kompetentni tisti, ki so se o tej temi že dodatno strokovno izobraževali. Tujejezične otroke vključujejo v vsakodnevne dejavnosti, pomagajo pa si s prilagojeno verbalno in neverbalno komunikacijo, slikovnimi pripomočki in tehnologijo. Strokovni delavci prepoznavajo pomen zgodnjega usvajanja slovenščine in socialnega vključevanja tujejezičnih otrok v vrstniško skupino, manj pa pomen ohranjanja prvega jezika in kulture otrokove družine. Največji izziv jim predstavljajo komunikacijske ovire, sodelovanje s starši ter sistemska ureditev področja. Udeleženci izpostavljajo, da jim primanjkuje strokovnega znanja in izobraževanj ter izražajo potrebo po dodatni opori. Raziskava poudarja naraščajoč pomen dela s tujejezičnimi otroki in opozarja na nujnost dostopnih izobraževanj za strokovne delavce, razvoja učinkovitih pristopov za sodelovanje z njihovimi starši, krepitve medkulturnih kompetenc in zagotavljanja sistemskih pogojev, ki omogočajo kakovostno predšolsko vzgojo za vse otroke.</dc:description><dc:publisher>[G. Žilavec]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-15 07:45:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181737</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
